Gremo MI v hribe: Koča na Ljubelju (1370 m)

Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Koča na Ljubelju (1370 m)

29. 1. 2019

Utrinek zime

Kaj spada k utrinkom zime? Marsikaj. No, midva mednje med drugim prištevava sankanje.

In danes popoldne se na hitro odločiva, da greva en tak utrinek zime poiskat na gorski prelaz, ki je bil zgrajen leta 1728 in velja za najstarejšega v Evropi. Tam, kjer stoji koča na Ljubelju, je bil nekdaj mejni prehod. Sledove nekdanjih popotnikov je že zdavnaj zakril čas, trenutno pa tukajšnje poti prekriva tudi nekaj snežne odeje.

Da se s sankami lahko pelješ dol, jih je seveda treba najprej spraviti gor. To delo prijazno prevzame Boštjan ;)

Med hojo navzgor si vzameva čas za medsebojno "fotokomunikacijo" ...