V družbi ovc in konjev
Končno! Končno nama uspe ujeti lep sončen dan in končno se nama uspe odpraviti nekoliko dlje od doma. Tokrat jo mahava v Karavanke na Vajnež in Potoški Stol. Morda za lažjo predstavo: ta dva vrhova sta zahodna soseda bolj znanega Stola.
Parkirava malo naprej od razgledne Potoške planine blizu studenca Urbas.
Pot se začne v gozdu, zato naju prijetno preseneti odprt pogled na Triglav.
Odprt je tudi pogled na jasno nebo s polovično Luno.
Na gozdni stezi pa ni vse tako odprto - na nekaterih delih pot zapirajo podrta drevesa.
Čez te ovire se prebijeva do gozdnega roba. Tu malo postojiva in pogled usmeriva ...
... na okrašene vrhove zadnjih dreves ...
... na tla pod nogami ...
... tja nižje - v dolino ...
... in na travnata pobočja pred nama.
Ja, takšen zelen pogled je pred mano ...
... in za Boštjanom.
Zasilni bivak - razgled pa tak :)
Polžji bivak
Brusnice
Triglavska roža z dodatkom
Takšne in drugačne cvetke
Dobro znano jezero z gradom in otočkom
Vse to opazujeva med hojo po travnatem pobočju ...
... med skalami ...
... medtem pa čutiva, da naju nekdo opazuje!
Novi model markacije?
Greva mimo nje in naenkrat se nama na poti pridružijo ovce ... zelo zelo veliko ovc!
Prijetno se je znajti med takšno družbo! Utrinek tega srečanja kaže videoposnetek.
Be bee beee ... zgovorna je ta družba. Narediva še nekaj slik raznobarvnih ovčk ...
... nato se razidemo. Naravna kosilnica gre svojo pot naprej po pobočju ...
... midva pa zavijeva navzgor proti vrhu Vajneža.
Nisva še na vrhu, ampak tudi od tu je že čudovit razgled ...
... na Julijce
... na Potoški Stol
... na Stol
Na vrhu sva!
Boštjan na avstrijski strani
Tudi to je na avstrijski strani: pogled proti Celovški koči in na severne stene Stola
Pogled proti Julijcem
Zdaj pa se nama pogled ustavi na grebenu malo stran od naju ...
... ja, tam se pasejo konji, tisti, ki so naju že prej opazovali.
Malo si jih še ogledujeva od daleč ...
... nato se odločiva, da se jim pridruživa. Kakšen prelep pašnik so si izbrali!
V njihovi družbi (videoposnetek)
In ker je malo priložnosti, da bi bila v družbi teh lepi živali, je treba to čim bolj poslikati ...
Čas je za slovo - zaželiva jim mirno pašo, oni pa naju lepo pogledajo ... morda so razumeli ;)
To prijetno druženje nama da krila za nadaljevanje poti.
Ups, ampak to niso najina krila ... to so krila jadralnega letala ...
... zdaj pa pot pod noge na Potoški Stol.
Mi2 na vrhu Potoškega Stola (beri: kamna)
Čas za mini počitek s pogledom na Vajnež
Tihožitje barvnih črt
Mačeha na vrhu Potoškega Stola
Še en pogled na Stol in čas je za odhod.
Vračava se po isti poti. V daljavi slišiva glasove ovc in od daleč čutiva poglede konjev. Lepo je pomisliti, da sva bila v njihovi družbi.
Zdaj že stopava nazaj v gozd ...
... in tu najdeva veliko kamnito srce.
Je preveliko, da bi si ga vzela za spomin. Za spomin na današnje lepe trenutke, preživete v družbi ovc in konjev, raje nabereva šopek spominčic.
Tukaj je še projekcija poti, ki naju je pripeljala v družbo ovc in konjev.