Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Gubno (2035 m)

10. 9. 2021


Manj znan - manj obiskan

Danes je čudovit dan. Prav gotovo nisva edina, ki želiva takšne idealne razmere izkoristiti za obisk gora. Hm, kam naj se podava, da ne bi naletela na hribovsko "prometno konico"? Najboljše bi bilo, da poiščeva kakšen manj znan vrh, saj manj znan pomeni tudi manj obiskan. Pogledava na splet in najino pozornost pritegne zapis: Gubno - manj znan vrh v Karavankah med Kepo in Dovško Babo. To je to - najin današnji cilj!


Dobro jutro! Jutranji klepet z domačinkami ...



... nato previdno čez vodo, da ne bo neplanske jutranje kopeli ;)


Ja, tako zanimivo začneva pot v Erjavčevem rovtu, ki je danes najino izhodišče za vrh Gubno.


Pot navzgor skozi gozd



Znajdeva se na jesenski jasi z žafrani.


Lepi so ti cvetovi ...


... čeprav rastejo iz ...!



Prvi razgled



Razgibana gozdna potka



"Tekoče stopnice" - njihova tekočnost je odvisna od količine padavin.



Sončna jasa ...



... na njej pa odprta marela, ...



... zelena kobilica ...



... in mi2, za nama pa vrh s posrečenim imenom: Visoki Kurjek.



Slediva markacijam.



Hodiva naprej skozi gozd ...



... tudi čez melišče ...



... z odprtim razgledom.



Prideva blizu Visokega Kurjeka.


Prehodiva ozek greben in se povzpneva po krušljivi strmini.



Strmina je za nama. Odpre se pogled skozi cvet tja čez na Julijski svet.



Sledi prečenje ...



... hm, nato pa zmanjka poti?!



Brez skrbi - za ovinkom se pokaže pot, vse tja do Kepe.



S potke zavijeva na najin vrh.



Na njem sva vse do malice čisto sama.



Pri malici pa se nama pridružijo kavke.





Ko je skupne malice konec in ko kavke odletijo ...


... si privoščiva še razglede.


Hrib za hribom, tja v nedogled





Triglav



Visoki Kurjek in dobro vidna grebenska pot



Mi2 in Kepa za nama



Po razglednem počitku je čas za odhod.

Vračava se po isti poti, le da se zdaj pod najinimi čevlji znajde morda kak drug kamen kot prej.


 

Pogled nazaj na Gubno.



Pred seboj pa vidiva en bolj znan vrh - Dovško Babo.



Nekaj utrinkov s travniških površin










Vse bližje sva izhodišču.



Prideva k potoku ...



... in kopel za noge je tu! Uša, je mrzla voda.


 

V potoku si tako po skoraj 10 km hoje in dobrih 15.000 korakih ohladiva podplate.

Glede na to, da sva v današnjem lepem vremenu na poti srečala zelo zelo malo pohodnikov, je očitno res, da je Gubno manj znan vrh. Ja, na seznamu slovenskih dvatisočakov je na 312. mestu - toda s svojo razglednostjo in zanimivo potjo je vsekakor vreden obiska!

 

Za konec še videopregled ...


 

... in videoprojekcija poti na Manj znan - manj obiskan vrh Gubno.


Razglednice iz okolice Cerknega: Zapoški slapovi

4. 9. 2021



7. razglednica

Zapoška soteska, Zapoški slapovi - zapis na zemljevidu in najina izbira za danes, za zadnji dan najinega enotedenskega bivanja na Cerkljanskem.


Parkirava ob cesti, s prelepim razgledom. Prava idila.



Stezica naju pelje ob vodi ...


... mimo minibrzic ...



... stranskih pritokov ...



... mimo vzorno zloženih skal ...



... in mimo nametanih vej!



Opa, konec idile - očitno stopava v svet divjine.



Hm ... ali bo sploh šlo naprej?


Dajva poizkusit! In tako greva naprej, malo iz radovednosti, malo iz trme.


Slediva potoku.



Tu in tam zakorakava po strugi.



Večinoma pa se prebijava skozi bujno rastje.



Ooo, kako ogromen list! Že en list je čisto dovolj za streho nad glavo :)



Prideva do pritoka ...



 ... in obstaneva. Hm, kot je videti, naprej ne bo šlo.



Slišiva slap in ga skozi vejevje le deloma ujameva v objektiv.



Na točki, do koder sva se prebila, narediva en selfi ...



... nato se obrneva po isti poti nazaj.



Tako spet hodiva ob potoku ...



... predvsem pa skozi "goščavo".



Ob poti, tam za vejami, se skriva ...



... spodnji Zapoški slap.


Juhu,
pa nama uspe videti vsaj en slap v tej zaraščeni soteski.


Iz divjine stopiva na kolovoz skupaj z nabranimi spominki.



Ja, najinih hlačnic so se oprijeli ježki, na kapi pa se šverca ...



... gibčna gosenica.



Zdaj sva pri avtu in zadaj za nama je idiličen razgled.



Za nama pa je tudi aktiven teden, v katerem sva lahko raziskovala okolico Cerknega. Priznati morava, da naju je navdušila s svojo pestrostjo in naravnimi lepotami. In tako s seboj s tega konca odnašava res veliko čudovitih in raznolikih motivov za razglednice!