Delček posoške idile
Kam na vroč poletni dan? Nekam, kjer je svežina, kjer je mogoča lahkotna hoja in kjer so lepi razgledi! Vse to in še več ponuja Posočje, zato se danes odpraviva na izlet v ta konec. Tukaj je res ogromno zanimivih kotičkov. Dneve in dneve bi jih lahko raziskoval in en delček teh zanimivosti si želiva pogledati danes.
Za nama je dve uri in pol dolga vožnja po slikoviti cesti skozi lepo urejena naselja od Škofje Loke do Bovca. Prispeva do najinega prvega postanka:
Slap Virje
Do njega vodi lahkotna potka z lepimi razgledi.
Pri golf igrišču
Kratek vzpon skozi gozd
Ob Pluženskem jezeru
Še kratek spust in že ugledava slap.
Slap v tekočem stanju:
Tukaj slap skupaj z Glijunščico odteče naprej v dolino ...
... midva pa "odtečeva" do avta po poti, po kateri sva prišla.
Nato se z avtom zapeljeva do izhodišča za najin naslednji cilj:
Utrdba Fort Hermann
Do nje imava pol ure hoje. Ta zapuščena in propadajoča topniška utrdba je iz časov Avsto-Ogrske in je del krute vojaške zgodovine Posočja. Res, kar težko si je predstavljati, da imajo ti idilični kraji za seboj tako žalostno in krvavo zgodovino.
Pri trdnjavi Kluže
Pot gre skozi stari vojaški predor.
Vhod v predor
Izhod iz predora
Pri utrdbi
Kakor koli že ... treba je priznati, da so znali izbrati lokacijo z lepimi razgledi.
Vračava se po isti poti in mimogrede ujameva še pogled skozi okno predora.
Na izletu brez malice ne gre, zato se zapeljeva na naslednjo lokacijo:
Soča
Priboljški po malici ... vsak ima svoje :)
Po posedanju sledi sprehod ob Soči.
Hlajenje tačk
Idila ...
Po sprehodu sedeva v avto. Ko se peljeva mimo odcepa za pot, ki vodi do velikih in malih soških korit, vidiva zelo zelo veliko ljudi. Ne, tukaj se danes ne bova ustavila. Ta delček idile si bova raje ogledala drugič, ko ne bo ravno vrhunec turistične sezone ...
Tako se po prelepi trentarski dolini odpeljeva naprej. Po živžavu, ki sva ga videla ob soških koritih, naju preseneti skoraj prazno parkirišče blizu še enih korit. Ustaviva se in si greva pogledat:
Korita Mlinarice
Spet sedeva v avto in zdaj je pred nama vožnja po izmenjujočih se desnih in levih ovinkih, ki vodijo tja gor na:
Prelaz Vršič
Tudi tukaj se na kratko ustaviva. Ko stopim iz avta, me skoraj podere čredica dirjajočih ovc. Kam hitijo? Naravnost čez cesto ... na svoje parkirišče ...
... tam jih čaka večerja ...
... midva pa se zadovoljiva z lepim pogledom na Prisojnik.
Dan se počasi končuje in voziva se proti domu. Ker sva si danes pogledala samo delček posoške idile, sva seveda željna nadaljnjega odkrivanja lepot okoli smaragdno zelene Soče.