Roblekov dom (1657 m)

15. 2. 2017

Na Roblek bom odšel ...

Pa greva še midva! Greva na Roblekov dom na Begunjščici. Ja, to je ena od tistih hitrih odločitev, za katero ti nikakor ne more biti žal. Krasen zimski dan, jasnina čez cel dan in še pred odjugo ujeta zimska idila. Vse to radodarno ponuja današnja pot. 

Jutranji nasmešek

Resda naju zjutraj pričakajo zaledenele šipe, megla in mraz, vendar imava v mislih za danes zelo obetavno vremensko napoved, zato se z veseljem spopadeva s trenutnimi razmerami. In ko z avtoceste zavijeva proti Begunjam, se pred nama naslika čista jasnina ... 

Jutranji žarki še ne sežejo v ozko dolino Drage, ... 

... a pot vodi navzor proti modremu nebu!

Po prvem delu gozdne poti se odpre pogled na planino Planinca.

Za lepimi pogledi s planine se pot nadaljuje po gozdu.

Tukaj pa sončni žarki že pričnejo z drevesnih vej potiskati snežne kape, ki pa žal kar pogosto pristanejo na najinih glavah, pa za vratom ... Ušš!!!

Gozd je za nama, pred nama pa se znova odprejo čudoviti razgledi:
Megla v dolini

Triglav

Stol

Blejsko jezero

In koča!

Tu se zdaj najprej malo "razkomotiva",

pomalicava

in odžejava :)

Boštjan čas izkoristi za pripravo,
 

 mene pa na kratko zmanjka ...

(p.s.: No, ampak to ne zaradi tiste male flaške.)

Nato si oba še vzameva čas za fotografiranje in poziranje.










Slikanje jezera


Slikanje koče na Stolu

Boštjan in wc :)

Pot na wc: pred Stolom zavij desno.

Srečno pot, kam? Na WC!!!

Lahko tudi s kolesom :) 

Počasi se oddaljujeva od koče, pred nama je pot v dolino.

Še pogled na današnji razgled

in na kočo, preden naju zajame gozd.



Na Roblek bom odšel ... Zakaj pa ne!!







Blegoš (1562 m)

28. 1. 2017

Vetrovni razgledi
Ledeno jutro, modro nebo – to je začetek najine današnje poti na Blegoš, ki je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Po preverjenih podatkih naj bi se do parkirišča na Črnem kalu dalo brez problema priti po kopni cesti. Ampak naju pričaka ledena cesta, zato avto pustiva precej niže. Pa nič hudega, imava dovolj časa in zakorakava po snežni cesti naprej!

Zadaj Ratitovec

Je sončen dan, toda pot naju vodi po senčni strani, tako nisva deležna toplih sončnih žarkov. Ha, vseeno pa lahko ukradeva pogled na njihovo umetniško delo:

Prav tako nama jasen dan razkriva lepe razglede ...

... kakor tudi utrinke s senčne strani.

Čemu je to podobno – prepuščeno domišljiji ...

Po dobri uri ogrevalne hoje po snežni cesti prideva do parkirišča na Črnem kalu. In začuda vidiva parkirane avtomobile. Ugotoviva tudi, da je cesta do tega parkirišča res kopna, ampak je to cesta z druge strani, kot sva jo izbrala midva. Torej sva imela nepopolne informacije. Pa saj naju to nič ne moti, lepo sva hodila, kar je navsezadnje tudi namen hoje v hribe ...
Zdaj pa si nadeneva male dereze in strmina se začne.

Boštjan: "A sem v redu?"

 

Barbara: "Seveda si!"


Boštjan: "No pol pa narediva en selfi!"

Še vedno hodiva v senci in tudi v zavetrju (česar pa se trenutno ne zavedava). V tem delu poti na naju naredi vtis golo drevje, zato sledi nekaj njihovih "aktov" :)

 

 

 

Takšna in drugačna ostanka preteklosti:
bunker

deblo

Bližava se sončnemu delu poti ... tu naju preseneti močan veter, ki pa žal s seboj odnaša tudi blagodejno toploto sončnih žarkov.

 

Napihan sneg





Sonce v krošnji in veter v laseh







Grafiti v snegu





Vetrovni razgledi:

 

Vse bliže vrhu ...

 ... vse bolj piha!



Sledovi vetra

 

Tu na vrhu prav neverjetno piha, naju kar prestavlja in je mrzlo na kvadrat. Vetrovni razgledi so prelepi, toda Boštjanovi prezebli prsti le s težavo naredijo nekaj fotografij:

 

  

 

Pri enem od bunkerjev (tistem zadaj) najdeva vsaj malo zavetrja, da pomalicava in se pogrejeva s toplim čajem.

 

Ja, tokratna vloga tega bunkerja ni bila nuditi zavetje pred šviganjem krogel, ampak pred švigajočim vetrom.

 

Spet se vračava po senčni strani. Tu je hladno, vendar brez vetra. Vrh Blegoša ponuja res odlične razglede na slovenske alpske vršace. In danes sva kljub mrazu in vetru uspela ujeti nekaj prelepih vetrovnih razgledov.