25. 2. 2021
Krožna pot
Zakaj so krožne poti tako mikavne? Preprosto zato, ker se na izhodišče ni treba vračati po isti poti. Tako sva malo pogledala na zemljevid in si za danes začrtala naslednjo krožno pot:
Zapisano z besedo je videti takole: Spodnja Kokra-Baba-Javorjev vrh-Hude stene-Spodnja Kokra.
Dolina, v kateri sva pustila avto, je še zaspana ...
Tiho hodiva, da ne bi koga zbudila ... kmalu pa naju na pragu gozda za dobro jutro pozdravijo telohi. Z veseljem sprejmeva njihov jutranji pozdrav.
Hm, le kako se je temu drevesu uspelo tako zviti? Morda se je zgledoval po tukajšnjih potkah, ki v zavojih na levo in desno premagujejo strmino.
No, podobno tudi midva po strmini vijugava levo in desno navzgor ...
... navzgor do prvih razgledov!
Vzporedno z gozdom se najprej pokaže Grintovec ...
... nato se mu pridruži še Kočna.
Dobro je viden tudi del krožne poti, po kateri se bova vračala.
In vidi se Krvavec.
O seveda, pod nogami ne spregledava s soncem obsijanega teloha ...
... in tega kuštravega maha.
Za enim od ovinkov sameva lesena koča ...
... z rogovi pod krovom.
Pri koči zavijeva navzgor in po parih korakih stopiva na 1119 m visok vrh ...
... vrh Baba in baba :)
Mi2
Razgled
Greva naprej, mimo umetnega okraska ...
... mimo prelepih natur okraskov ...
... mimo gobe, ki raste navzdol ...
... mimo veeeliikega mravljišča ...
... pa še mimo enega, in to z najino senco ... brbr, kar čutiva mravljince po glavi :)
Ni kaj, pot do naslednjega vrha je še kako razgibana: malo dol,
malo po ravnem,
predvsem pa gor ...
Bližje sva vrhu, več je snega ...
... še klopco ob poti nama je zasedel :(
Ampak vrh ni več daleč ... tu je že markacija tik pod njim.
Na Javorjevem vrhu ... juhu!
Razledi:
na Cjanovco, na kateri še nisva bila,
na Kozji vrh, na katerem sva že bila,
in na Stegovnik, ki sva ga tudi že obiskala.
Umetna snežinka ob klopci, na kateri si privoščiva malico.
Nadaljujeva krožno pot, ki sedaj teče po grebenu mimo Hudih sten.
Na grebenu je v vrhnjem delu stanje takšno, da lahko z eno nogo stojiš na kopnem, z drugo pa na snegu ...
Hoja po grebenu je prav tako razgibana: malo po ravnem,
malo navzgor,
tu in tam čez ovire,
in seveda navzdol.
Ob vsem tem naju spremljajo zanimivi detajli:
prehod med drevesoma
goba "nosan"
"dvonožno" drevo
"kosmatinčki" na snegu
"biokroglice"
svežina zelenega maha
sožitje med korenino in skalo
Vmesni razgledi pa so takšni:
Zapuščava greben ...
... in vstopava na področje višje ležečega zaselka ...
... ter se s pogledom na Krvavec vračava na izhodišče, ...
... kjer naju čaka avto. Pričaka naju tako samoten, kot sva ga pustila zjutraj.
Samotna je bila tudi današnja krožna pot ... toda hoja po njej je bila vse od začetka do konca - ja, cel krog - zelo zanimiva in pestra.
Kratki videopogled: