Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Lepi kamen (888 m)

23. 4. 2020




Malo je lahko veliko

Vsako leto imava navado, da za obletnico poroke nekam greva. Tokrat pa morava zaradi znanih okoliščin svoje načrte prilagoditi omejenemu gibanju. Ampak tudi malo je lahko veliko! S tem v mislih izbereva nekaj v domačem koncu. Vzameva si prost popoldan in se usmeriva V Konec - če povem bolj natančno: od soteske Predaselj greva do Lepega kamna, ki leži nekje V Koncu.


Pot naju vodi po gozdni stezi nad strugo Kamniške Bistrice.












Zanimivo ugotoviva, da je okrog poldneva, ko je sonce navpično nad sotesko, najboljši čas, da se ujame barvite poglede.


Modrina globine


Zelena svežina




Zelena svežina še v tekočem pogledu:




Ob tej svetlobi ima tudi cvetje poseben čar.












Še naprej slediva stezi ob reki in nad njo se vmes odpre pogled na Skuto.





Iz gozda stopiva na jaso Pri Jurju.





Malo naprej po lesenem mostičku prečkava suho strugo.



"Ni vode?" se sprašujeva. No, malo višje najdeva vodo z mikavnimi bazenčki.








Ne, zgornja slika ni postavljena na glavo - je samo en detajl maha nad vodo.






Po tej beli cesti nadaljujeva pot do Lepega kamna.



Ne, ne! To ni Lepi kamen.



Od blizu je videti kot profil zgaranega nosača.




Razgledi ob poti











Sva pred Lepim kamnom.





Kaj je pravzaprav ta Lepi kamen? Informacije so dostopne na spletu in tu je en čisto kratek opis: Lepi kamen je ostanek nekdanjega ledenika. Gre za dva balvana, ki sta dolga in široka okoli 10 metrov. Lovci so na njiju postavili kočo in prežo ter ju povezali z lesenim mostičkom.


Preden si kamen ogledava z vseh strani, se najprej ustaviva pri razpoki.



Pri tako posebni razpoki se spodobi narediti selfi.




Prav tako jo je treba testirati!




In ... primerna je tudi za romantične trenutke :)






... ja ja, saj greva ta kamen pogledat še z drugih strani.



Z zunanje strani



Z notranje strani








Živa slika:




Kamni okrog Lepega kamna







To pa ni kamen 😉




Bližnja jasa








Nazaj se odpraviva po isti poti, a takšnih razgledov se ne moreš naveličati.







Po tem mostičku pa prej nisva šla ...



... zato nanj zavijeva zdaj in si povratek popestriva z delčkom nove poti.



Senčni selfi z mostička


Popoldanski sprehod je pri koncu. Tako, malo sva bila na svežem zraku, ampak nabrala sva veliko lepih vtisov - od barvite vode, mehke gozdne potke, do pogledov na cvetove, na okoliške vrhove, na takšne in drugačne kamne ... res, malo je lahko veliko!


Projekcija poti do Lepega kamna in nazaj ...