Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Obel kamen (1911 m)

17. 8. 2019

Obel kamen

Obel kamen - kaj te to je? No, tako se imenuje vrh, na katerega gremo danes. Ja, marsikomu se to ime sliši nenavadno. In kje sploh je ta vrh? Na Olševi. Bolj natančno: je skrajno zahodni vrh 5 kilometrov dolgega grebena Olševe, ki je zemljepisno gledano grebenska gora v vzhodnih Mežiško-Solčavskih Karavankah na meji z Avstrijo.
Nekako smo se prebili čez tehnični opis našega današnjega cilja. Dodam naj samo še to, da pogorje Olševe predstavlja tudi navidezno mejo med Štajersko in Koroško ... tako se danes naši skupini pridruži prijetna okrepitev s Koroškega!

Dobro jutro!

Jutranji priboljški, s katerimi nas razveseli naša Milena!



Turistična kmetija Rogar je naše izhodišče.





V začetnem delu poti hodimo skozi gozd. Nas pet ima zmeren tempo, tahitra dva pa sta že daleč naprej.



Takole se prebijamo skozi gozd, na nekaterih odsekih tudi mimo podrtih dreves.




Med drevesi se tu in tam odpre razgled ...

na Triglav

na Kamniško-Savinjske Alpe nad Logarsko dolino (spodaj Sv. Duh).


Pri jami Potočka zijalka 


Nekaj podatkov: leži na nadmorski višini 1675 m, dolga je 115 m, široka od 20 do 40 m, strop pa je visok od 4 do 10 m (vir).














Nekoč je v tej jami bival jamski medved ...

... saj ne, da zato ne upamo naprej, le potrpežljivo čakamo na fotografa ...

... no, pa je prišel!



Takoj za jamo se pot strmo vzpne, pri tem si lahko pomagamo z nekaj varovali.
 
 

 
Strmino premagujemo v cik-caku oziroma kot se temu tudi reče s hojo v ključih.




Bolj ko se vzpenjamo, bolj se odpirajo razgledi.


Greben pogorja Košute

Nad Logarsko dolino: od Ojstrice (levo) do Storžiča (desno)


Veliki vrh in Velika Zelenica

"Milenin" viharnik

Osat


Navadna ciklama

 
 
Ob takšnih razgledih se je treba tudi malo ustaviti ...
 

... kakšno reči ...


... in komunicirati tudi drugače :)


... nato pa iti vztrajno naprej!



Repičasta preobjeda

Ozkolistna preobjeda


Vmes vidimo kmetijo Rogar, kjer smo parkirali.
 


Metuljček na kamnu, na navadnem kamnu - ne še na Obel kamnu


 
Vseeno pa Obel kamen ni več daleč. Najprej stopimo na njegov prvi predvrh.


Mali Aljažek in Milena


Za tem vrhom, zanimivo, je še naslednji predvrh (tam zadaj, kjer se vidi križ).

Panorama z drugega predvrha
 
Po grebenu naprej


Peca

Vmesna razgledna točka
 
Še nekaj stezice ...
 

... Obel kamen



Na Obel kamnu nas pričaka takšen obložen kamen.

 
 Nekoliko stran od tega kupčka se posedemo po vrhu. Privoščimo si malico ...

... moški del ekipe pa še priboljšek, ki na obrazu nariše zadovoljen nasmeh :)


Panorama


Skupinska

Tihožitje
 

Vračamo se z druge strani, tako da gremo naprej po grebenu ...
 

... se tudi nekoliko dvignemo ...


... šele nato se začnemo spuščati.





In tam, kjer se poti z Obel kamna pridruži pot z Govce (najvišji vrh Olševe), končno pridemo skupaj s tahitrima dvema iz naše skupine, ki sta vmes skočila tudi na Govco.



Steza je ozka, tako da bo skupinsko slikanje moralo počakati ...
 


brusnice


modro nebo

nekaj jeklenic

cik-cak s ptičje perspektive


pogled iz jame


... in končno imamo plac za skupinsko sliko!




Idealni plac za skupinski posnetek je tudi na naši izhodiščni točki. In tu v dobri družbi enotno sklenemo, da Obel kamen, ni navaden kamen - je kamen, ki ima čudovito lego in prelepe razglede!