Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Lubnik (1025 m)

22. 12. 2018

Ko sonca ni ...

... se na Lubnik odpravimo MI. Danes vreme res ni na naši strani. Namesto sonca in lepih razgledov, nam ponuja oblake, vlažen zrak in blatno potko. Kljub temu se štirje člani ekipe MI odpravimo na Lubnik. Izberemo grebensko smer.



Ni prave volje za fotografiranje, vseeno pa v objektiv ujamemo sušenje lubja. Ni kaj, v tej vlagi se bo še dolgo sušilo ...



V vlagi pa prav dobro uspevajo drevesne gobe. Tu je nekaj fotografij iz takšnega in drugačnega zornega kota:





Mi na vrhu

Na tabli raziskujemo razglede ...


... okrog nas pa oblaki!



Tako je, ko sonca ni ... ampak v fajn družbi smo na Lubniku bili MI.



Ciprnik (1745 m)

17. 11. 2018


Razgled na skakalnice

Skupina Mi ... danes je naš cilj Ciprnik. To je razgleden vrh, ki se dviguje na vzhodni strani Doline pod Poncami. Pri Domu Planica parkiramo in ko stopimo iz avta, pogledujemo proti vrhovom in se sprašujemo, ali bomo deležni sonca in lepih razgledov.

No, pa pojdimo pogledat tja gor ...


... gor na Ciprnik.
Levo ... desno ...

... potem pa v strnjeni vrsti :)

Na drevesih ni več listja, zato se odpira pogled na skakalnice.


Zasedemo mesto, ki si ga drugače med smučarskimi poleti v Planici delijo snemalci. Trenutno še ni čas tekmovanja, vseeno pa na skakalnicah potekajo treningi, tako da ujamemo par skokov v živo.


Nadaljujemo pot. Oblaki zakrivajo sonce in pogled na okoliške vrhove, zato se naš fotograf osredotoči na drugačne detajle:



Za fotografiranje razpoloženi Jože :)




In tudi midva






















Razgled na skakalnice, in to celo med koreninami







Do vrha ni več daleč ... samo še par stopnic (... hm ... s čisto malo počitka) ...
... in nekaj jeklenic

Pa smo na vrhu!!

Naberemo si novih moči ob nekaj malega sončnih žarkov in ob priboljških iz nahrbtnika.

Dober tek z razgledom na skakalnice!



Zanimivo, razgled na skakalnice je nenehno odprt. Razgled na okoliške vrhove pa se spreminja, odvisno od tega, kako se oblaki premikajo.





Panorama

Z vrha nas prežene mraz. Hoja nas bo prav gotovo ogrela. Drug za drugim stopamo dol.


Greti nas začne tudi sonce, ki prežene večino oblakov, da se nad nami pokaže modro nebo. 

Odpre se tudi razgled na Jalovec!



Ja, ni kaj ... ob takem razgledu se splača malo zleknit in uživat!!



Zgoraj ležeče deblo, spodaj pa "slonček" :)


Mi - nasmejani in obsijani s soncem!



Tako ... prišli smo na izhodišče in zdaj lahko odgovorimo na vprašanja, ki smo si jih tu zastavljali zjutraj: Da, bili smo deležni nekaj sonca in tudi lepih razgledov, predvsem pa je danes prevladoval razgled na skakalnice!