... hribi
(3. del)
Glede na naslov so nama za zadnji dan dopusta ostali samo še hribi :) Izbereva si Kriško goro. Je dokaj blizu naju, zato nama ni treba zgodaj na pot. Brezskrbno se pripeljeva na izhodišče, tu pa naju preseneti prepolno parkirišče. A je krivo to, da nisva tako zgodnja kot po navadi? Hm, morda ... Pa le najdeva prostor, parkirava in hoja se začne. Najprej po blatu, potem po ledu in še po snegu. Pestro.
Koča je že na vidiku!
Uuu, kakšna gneča je pred njo! A delijo brezplačen čaj? Ne. Podeljujejo nagrade za junake Kriške gore - to je za tiste, ki se v enem letu največkrat povzpnejo do koče. Kot zanimivost naj povem, da je prvo mesto dosegel planinec s 308 obiski te koče v lanskem letu. In prav presenetljivo je, da je na drugem mestu planinec spoštljive starosti, šteje jih namreč 90 let, kočo pa je v minulem letu obiskal kar 206-krat. Res zanimivo. No, midva pa zdaj tudi razumeva, zakaj je bilo danes parkirišče tako polno.
To pa ni edino dogajanje na tem razglednem hribovskem kotičku. Zaradi ugodne lege je to področje zanimivo tudi za jadralne padalce.
Priprava na vzlet
Hm, a padalo išče padalca!?
Med vsemi žicami, stebriči in tablo sta se le našla :)
In zdaj lepo jadrata naprej!
Danes je tu res prav živahno, vseeno pa ne pozabiva na razglede:
Storžič
Košuta
Stol
Triglav
Selfi
Počasi se odpraviva v dolino, vendar po drugi poti.
Pogled nazaj proti koči
Vračava se v smeri, ki nama še ni poznana. Domača pa nama je podlaga, po kateri hodiva, samo da si zdaj sledi v obratnem vrstem redu: najprej sneg, potem led in nazadnje še blato ...
... ampak lepi razgledi vse to odtehtajo.
Prideva na izhodišče. Parkirišče se je že precej sprostilo. Srečava nasmejane pohodnike z medaljo okoli vratu ...
Tudi midva sva nasmejana, sicer nimava medalje okoli vratu, se pa nagradiva z okusno kavico in vsemi lepimi spomini na tri proste dneve, preživete v naravi.
2 komentarja:
prečudovit dopust, sigurno sta uspela napolnit baterije! Človek je bil res ustvarjen za naravo in narava za človeka:)
Lepo. Hvala
Objavite komentar