18. 10. 2022
Sopotski slap
Najino današnje izhodišče je na 550 metrih nadmorske višine na Javorovici na slovenski strani Gorjancev.
Kam pa greva? Na hrvaško stran Gorjancev, in sicer do Sopotskega slapa. Pot do njega gre čez vrh Pliješ, ki je prav tako na drugi strani meje. Pred nama je razgibana pot gor in dol: najprej gor na vrh, potem spust do slapa, za povratek pa spet od slapa nazaj na vrh in nato dol na izhodišče.
Dolina se še kopa v jutranjih meglicah.
Juhuhu, vrata za pot v gozd so odprta - le naprej!
Ob potki stoji lesena ograja, na kateri počiva na glavo obrnjena bogomolka.
Sonce naju kliče in vabi naprej ...
... naprej v gozd ...
... mimo drevesa z "rilcem" ...
... mimo zamreženih vej ...
... mimo tako ...
... in drugače nagrmadenih gob ...
... o, pa še mimo gobic "tri v vrsto".
Iz gozda stopiva na spokojno jaso, ...
... od koder se čez jesenske trave odpre pogled na Trdinov vrh.
Opaziva, da so na tem območju jase pogosto opremljene z lesenimi opazovalnicami oziroma prežami.
In tako ima tudi naslednja jasa, ki je lepo obrobljena z jesenskimi barvami ...
... svojo opazovalnico. O kako naju zamika tale preža!
Ni kaj, pa kar stopiva gor v prežo na prežo za razgledi ...
Sestop s preže ...
... naravnost v gozd na potko, ki vodi čez mejo do koče Vodice.
Mejni prehod - prehod prepovedan za tiste, ki so brez rukzaka ;)
Za nas, ki rukzak imamo, pa velja markacija na mejniku :)
Hja, na drugi strani meje so takole v mrežo ujeli cvetove ...
... in celo pajka.
Midva pa brez problema prideva na vrh, ki ga namesto razgleda krasijo nalepke.
Za boljšo berljivost so nastavljena očala ...
... in brisačka za tiste, ki bi se ob takem naporu zašvicali ;)
Zanimivo branje ...
Dosegla sva vrh Pliješ, zdaj sledi spust skozi gozd ...
... do koče Vodice ...
... s srčastimi dodatki.
V skladu z imenom koče je zdaj pred nama iskanje vode. Pot nadaljujeva po gozdu navzdol ...
... s ponavljajočimi se prizori gobic in pajkovih mrež.
Iskanje je uspešno - našla sva vodo!
Med vodicami ...
... ja, sedaj pot do slapa nadaljujeva preprosto tako, da slediva vodnemu toku.
Voda se vse hitreje spušča, kar se pozna na potki, ki je vse bolj strma.
In kmalu ugledava zgornji del slapa.
Slap je sestavljen iz treh kaskad, njegov skupni padec pa meri 40 m.
Prijetno je poslušati šumenje padajoče vode, zato ni čudno, da se tu najde celo "uhljato" drevo.
To prijetno vzdušje izkoristiva za eno koristno oziroma že kar nujno opravilo - za malico, saj si morava dobiti moči za povratek.
Čas za takšno opravilo si vzamejo tudi druga bitjeca.
Na vrh Pliješ se povzpneva po drugi poti. Na enem odseku naju preseneti drugačna pokrajina: listnat gozd zamenjajo borovci in mehka tla nadomestijo kamniti dodatki ...
Luštna popestritev. Zdaj pa nazaj v listnat gozd, ...
... kjer imajo nekatera drevesa luknje ...
... in kjer na tleh ...
... in v zraku rastejo gobe.
Iz tega gozda ...
... ponovno stopiva na vrh Pliješ, in ker sva prej zaradi branja vseh nalepk pozabila na skupinski posnetek, to narediva zdaj ;)
Od tu se vračava na izhodišče po isti poti.
Še dva cvetlična utrinka ...
... in popoldanski pogled na dolino po prehojenih 16 km in 25.360 korakih.
"Tekoči pogled" na Sopotski slap in nekatere gozdne utrinke
Videoprojekcija prehojene poti