"Turistični" Bled
Že sredi tedna se odločiva, da greva v soboto na Bled, pa naj bo vreme takšno ali drugačno. Obiskati želiva razgledno točko, ki je med turisti zelo priljubljena. Priznam, da se morava kar malo psihično pripraviti na blejsko gnečo, saj so nama na splošno bolj pri srcu mirni kotički v naravi. ... Na najino presenečenje je pri železniški postaji praznih parkirišč čisto dovolj. Brez problema parkirava in se po turistični potki spustiva do jezera. No, mogoče pa je vreme tokrat na najini strani, sicer ne z modrim nebom, ampak z razmerami, ki odganjajo turiste?! Kakor koli, nama je čisto prav tako. Pri Zaki zavijeva v gozd.
Po tleh je nekaj malega snega, je dokaj spolzko in dobra obutev pride še kako prav. Prehitiva mladi turistki, ki s svojo mestno obutvijo previdno stopata, vmes delata selfije in v italijanski angleščini pri nama preverita, če sta na pravi poti.
Ja, to je prava pot - pot na razgledno točko, pot na vrh, ki se imenuje Ojstrica ... in res, kot pove ime, je vrhnji del nekoliko našpičen s skalami (hm ... ubogi turistki).
En dva tri pa sva na vrhu. Pred nama se odpre razgled.
Čaka naju prazna klopca, nanjo se usedeva, zajameva blejski otoček in se slikava.
Razgledi, ki jih tokrat ponuja ta razgledna točka, so otožno zimski. Imajo pridih nostalgije, in tudi to ima svoj čar ...
Šele takrat, ko vstaneva s klopce, pridejo sem njeni naslednji uporabniki, toda med njimi tistih dveh turistk še ni ... Srečava pa ju tam, kjer se začne skalnat del. Na veliko delata selfije, tako da se na ozki stezi komaj prerineva mimo njiju ...
Z Ojstrice se ne spustiva nazaj k jezeru, ampak greva najprej na Veliko Osojnico. In tu začneva stopati v zimo.
Tukaj ni nobene gneče ... pravzaprav sva celo prva, ki lahko po včerajšnjem sneženju začrtava to pot!
Vrh pod snežnimi krošnjami
Očitno je tukaj razgled samo na zasneženo vejevje. Zato greva zdaj pogledat, kaj nama ponuja še Mala Osojnica.
Mimo poledenele luže ...
... do razgledne točke
Otok in grad
pa še midva ...
Malo postojiva ...
... nato se spustiva po ...
... dooolgih stopnicah ...Te skoraj navpične kovinske stopnice so prava popestritev spusta do jezera.
In glede na to, da je potka na nekaterih mestih poledenela, je spust kar malo adrenalinski. Tu in tam je tudi kakšna jeklenica, ampak danes bi na poledenelih delih prišla prav še kakšna dodatna :)
Ujeti pogled na jezero
Pridrsava do zanimivega smerokaza, ki v svoji kričeči barvi opozoraja nase.
To pa še ni vse. Iz njega se da razbrati, da je narobe prav ...
... ja, tabla je obrnjena narobe ... in če bi bila obrnjena prav, bi kazala napačno smer.
Zdaj sva že pri jezeru. Srečava nekaj malega turistov ter se ob fotografiranju jezerskih motivov pomešava mednje.
Tokrat sva turistični Bled doživela malo drugače. Običajno se tukaj sprehajajo množice ljudi, danes pa je vreme poskrbelo za drugačno turistično ponudbo: za nostalgične razglede, samotne potke in adrenalinski spust. In prav zadovoljna se vračava k avtu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar