Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Planina Zajamniki (1280 m)

7. 12. 2021


Zima zima bela ...

... je Zajamnike zajela, pa tako je lepo bela, da bova na pot še krplje vzela! 

V mrzlem jutru se zapeljeva na Pokljuko. Parkirava na Rudnem polju pri -12° C.


To je danes najino izhodišče za pot na planino Zajamniki. 



Zimski pogled na Viševnik



Špalir belih smrek - potka v zimski idili!





Opa, previdno!!



Ampak bika ni, saj pašnik
trenutno ni prave barve. Lahko brezskrbno zakrpljava po belini.



Prideva do ...



 ... sončne planine Praprotnica ...



... s simpatičnimi dimniki ...





... in hribovskimi razgledi.



En sončni selfinasmeh



Nato nadaljujeva pot naprej v gost gozd.



Hodiva pod krošnjami visokih dreves ...



... mimo vejic, na katerih je ujet sneg ... 



... in led.



Pot naju vodi mimo snežnega "korneta" ...



... in pod "drvolokom".



In tako prideva na planino ... 



... med lesene hiške.









Posebnost te planine je, da so pastirski stanovi razpotegnjeni v ulico. Glede na to, da je od tukaj tudi čudovit pogled na Julijce, lahko upravičeno rečemo, da je to ena od najlepših "ulic" pri nas!



Tam na gričku na koncu ulice je razgledna točka. Tja sva namenjena.



Na razgledišču naju pričaka klopca.

Usedeva se ...



... in odvijeva sendviče :)


Sledi malica z razgledom!







Po dobrotah iz nahrbtnika in po nagledanih lepotah se z obnovljenimi močmi postaviva na krplje. Na izhodišče se ne vračava po isti poti, ampak delava krožno pot. 


Najina sled po samotni poti



Belina



Snežna kapa ... pa hitro mimo nje, da nama slučajno ne zgrmi na glavo ;)



Snežni prah



Vmes se odpirajo tudi pogledi na vrhove, ki sva jih v preteklosti že obiskala.


Veliki Draški vrh


Tosc


Viševnik


 

Popoldansko sonce se prebija skozi drevesa ...



... in na snegu riše vse daljše sence.



Prideva na izhodišče. Na krožni poti, dolgi 11,5 km, naju je grelo 15.622 korakov. Ampak zdaj, ko se ustaviva, spet začutiva mraz. Pa saj je zima - zima zima bela, ki naju je danes s svojimi lepotami čisto prevzela!


Videoutrinek Zime zime bele


In še videoprojekcija krožne poti


 


Javoršek (1344 m)

31. 10. 2021


 

Le mimogrede omenjen vrh

Danes je nedelja z nič kaj posebnim vremenom. Zapeljeva se na prelaz Črnivec. Če s tega izhodišča krenemo proti severu, lahko pridemo do dobro znanih ciljev, kot so Kranjska Reber, Kašna planina, Lepenatka in Veliki Rogatec. Hm, kam pa pridemo, če s prelaza krenemo v nasprotno smer? Greva kar takoj pogledat!


Pot začneva po lepo speljani makadamski cesti. Po njej hiti pisana gosenica s svojimi številnimi nožicami.



Midva pa s svojimi 2+2 nožicami ubereva bolj zmeren tempo :)



Za makadamom pride na vrsto hoja po listju.



Bežen pogled v smer proti Lepenatki.



Nato sledi hoja po poznojesenskih travah.




Kam vodi pot? Nikjer ni tabel, ki bi pohodnika usmerjale na kak vrh. Ampak razgled, ki se tu in tam pokaže med oblaki, naju preseneti.



O, vidiva lahko Kamniško-Savinjske Alpe! Ojstrico si lahko celo takole približava:


Ob takšnem razgledu dobiva dodaten zagon za hojo proti trenutno še neznanemu vrhu.

 

Znajdeva se nad planino Ravni. 


 

Nad njo pa je mrzlo sedlo Prevala.


 

Pogledava naprej, na breg v meglici ...



... in pogledava na zemljevid, na katerem razbereva, da je tam nekje vrh z imenom Javoršek. Odločitev pade: Ja, greva na Javoršek!

Še prej pa pogledava nazaj proti sedlu, za katerim se dviguje vrh, ki se, kot prebereva na zemljevidu, imenuje Ostri vrh.



Zanimivo, meglice se dvigujejo, tako da lahko brez težav iščeva prehode po neoznačenem terenu.


 

Tam nekje med tistimi smrekami se skriva vrh.


 

Evo ga!



Z njega ni razgleda, zato se vrneva na travnato ravnico pred gozdom.



Privoščiva si topel čaj in pogled na gibanje meglic pred Kamniško-Savinjskimi Alpami.


 





S tega razgledišča se vračava po drugi poti.



Mimo naju po strmini pridrvijo gamsi. So tako hitri, da jih ne uspeva dokumentirati s posnetkom, zato kot dokaz prilagava samo njihovo zapuščino ...


 

Z druge strani prideva spet do planine Ravni in s tem "zaveževa klobaso".




Od tu sledi povratek po isti poti kot prej, le da je zdaj sonce nekoliko nižje.



Ko prideva domov in želiva po spletu najti kak opis za najin današnji vrh, ugotoviva, da je ta vrh le mimogrede
omenjen po imenu, saj drugih informacij o njem ne najdeva. Zato pa lahko glede njega nekaj zapiševa midva, in sicer do njega vodi prijetna samotna pot, tik pred vrhom pa je zelo lepo razgledišče na Kamniško-Savinjske Alpe.


P. S.: Morda pride prav še podatek, da je pot s Črnivca do Javorška in nazaj nanesla
13,3 km in 17.962 korakov.


Sledi še videoprojekcija poti na Javoršek