Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Zimski pobegi: slap pod Trebešami in slap Veli Vir

23. 12. 2021



4. pobeg 

Danes se iz Pobegov vračava proti domu, ampak ne greva naravnost domov. Na tem primorskem koncu narediva ovinek še za zadnji pobeg - no, pravzaprav za dva krajša sprehoda do slapov.


Za prvi sprehod avto pustiva na praznem parkirišču pred vasjo Trebeše.



Od tu vodi pot do slapa Stranice, ki je s svojimi 20 m višine najvišji slap v Slovenski Istri.

Pot se spušča v gozd in kmalu naju pripelje do skalne police, preko katere se voda s potoka Stranica zliva v slap.



Trenutno je vode samo toliko, da si zmočiva podplate, in tako brez težav prideva čez potok.



Tanek curek pada čez polico. Ja, je treba kar napeti oči, da se ga kaj vidi.



Pot gre nad previsno steno.



Kam pa se pride po bregu navzdol?


Do vznožja slapa! In čeprav ni nič kaj vodnat, tukajšnji ambient pritegne pogled.








Videopogled na slap Stranice


Po poti, po kateri sva se prej sprehajala navzdol, se morava zdaj vračati navzgor, tako da lahko čutiva utrip srca. 


Prideva na izhodišče, sedeva v avto in se zapeljeva par kilometrov do naslednjega sprehoda.

Pred majhno vasico Sokoliči naju spet pričaka prazen parkirni prostor.





Od tu greva na sprehod do slapa Veli Vir. Pustiva se usmeriti tabli, in sicer do slapa greva po desni strani, vrnila se bova pa po levi.



Strnjene vaške hišice ...



... in črtasta polžja hišica 



Gozdna sprehajalna pot ...



... oziroma kar prava gozdna promenada



Prideva do skalnih škrbin, ...


... ki so kot nekakšna ograja ob strugi.



Škrbine vodijo do skalnega preloma, čez katerega zdrsi voda.



Pod skalno steno voda ustvarja smaragdno zelen tolmun.


Videopogled na slap Veli Vir



Še en selfi za spomin, nato se po krožni poti odpraviva na izhodišče.



Ob povratku opazujeva zbiranje oblakov ...


... hm, mogoče bodo kmalu poskrbeli za nove vodne zaloge!? O, kako zanimivo bi šele bilo videti te slapove po dežju! No, to pa je lahko odlična priložnost za kak prihodnji pobeg v te lepe kraje!


Videoprojekcija 4. pobega 



Zimski pobegi: Pomjan (360 m)

22. 12. 2021



3. pobeg

Po včerajšnji zimski izkušnji na "primorskem višavju" je najin današnji načrt za pobeg bolj blizu obale. Greva na Pomjan, to je vas, ki se dviga 360 m nad morjem in je najvišje ležeča vas sredi Šavrinskega gričevja.


Štartava pri vinogradih pred naseljem Kampel, in sicer na 11 m nadmorske višine.


Ko se konča asfaltna cesta, se začne planinska pot ...



... in s tem se začne tudi pot navzgor - v gričevnat svet nad obalo.



Pogled z grička na griček ...



... na dolino ...


... in na od včeraj pobeljen Slavnik.



Potka gre mimo manjšega izvira, ...



... v katerem je za vzorec sladke vode.



Stezica je lepo speljana, ampak ...



... njena podlaga se lepi na čevlje!



Blata je na kubik!



"Žametne gobe"







O, stopnice! 




Po njih se povzpneva eno nadstropje višje in že lahko vidiva Koper.




No, na vrh drevesa pa se ne bova povzpela - ni dvigala ;)



En srček tako ...



... drugi nekoliko drugače. 





Skozi njega lahko približava Koper ...


... in prekontrolirava najino prevozno sredstvo - ja, tisti ta mali beli avtek.



Nadaljujeva pot mimo dreves in razcefrane veje ...



... nato se pokaže Pomjan.



Vas naj bi dobila takšno ime po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč prekrivali okolico današnje vasi. Drugače pa je Pomjan antičnega izvora, mimo njega je namreč vodila via Flavia, ki je povezovala Trst s Puljem. 


Pot skozi vasico



Vaški kosmatinci









V majhni vasi je prostor tudi za zadnje počivališče odsluženih jeklenih konjičkov - pravzaprav so takšna počivališča pogost prizor v teh krajih.



Na koncu vasi naju pričakata sonce in pogled na obalo.



Čas je za povratek tja dol ...



... pod črte na obzorju.



Mimo suhega izvira



In spet pazljivo po blatni podlagi!


Ah, tudi po listju drsi!



Medtem ko tu in tam loviva ravnotežje, se vejice brezskrbno majejo pod nebom.





No, kljub vsemu
uspešno narediva 13.170 korakov na današnjem 9-kilometrskem pobegu. Sledi samo še počitek v mirnih Pobegih, morda ob avtohtoni kapljici iz gospodarjeve kleti.


Videoprojekcija 3. pobega