Skozi predor na strmine Begunjščice
Danes se obeta lep sončen dan in zaželiva si pestre hribovske poti, ki jo ponuja Begunjščica. Zapeljeva se na Ljubelj in se podava na krožno pot: na vrh čez Preval-o in nato spust prek Zelenice na izhodišče. In kaj spada k pestri ponudbi te poti? Predor, strmine po gozdnati in travnati podlagi, melišča, grape ... ter ob vsem tem razgledi na vse strani. No, pa naj svoje povedo tudi fotografije.
Za začetek malo navzgor ...
... in malo tudi po ravnem
Prebujajoče se jutro v dolini
Že dobro prebujena marjetica ...
... in napol prebujena pohodnica ;)
Pred Bornovim tunelom
Ja, ta atraktivna popestritev popolnoma prežene jutranjo zaspanost ...
Hoja pred tunelom in skozi njega je videti takole:
Ko stopiva iz temnega tunela, pred sabo vidiva Luno v jutranji svetlobi.
"Zeleni" utrinek - fižol na drevesu?
Planina Preval-a
"Štorast" utrinek
Za prijazno planino se zdaj prične odsek poti, ki se imenuje Čez Kalvarijo ...
... ja, dovolj zgovorno ime za opis tega, kolikšna strmina je pred nama! Strmina se vleče skozi gozd, skozi rušje in čez travnata pobočja. Pa začniva gristi kolena ...
Vmes je s strmine treba "umakniti" tudi kakšno oviro ...
Kamniti srček, ki je čisto na miru ... hm, nama pa srce kar živahno poskakuje ...
Detajli, ki poskrbijo, da na kratko postojiva, najine oči (beri: noge) pa si malo odpočijejo:
Strmina, strmina ...
"Barbara, kje si?"
"Nekje v strmini!"
Kalvarija je za nama, ...
... zdaj je pred nama grebenski del poti ...
... s pogledi na sosednjo Vrtačo ...
... na kočo na Zelenici tam spodaj ...
... in na mamljivo zeleno preprogo pod najinimi nogami.
"Ovčica" in ...
... ovčke
Juhu, na vrhu sva!
Stol in Vrtača
Kavka na odskočni skali ...
... ena, dve, tri in že odleti.
Ob razgledih se ravno prav odpočijeva, da sva pripravljena za sestop na drugo stran Begunjščice.
Vrh Begunjščice ...
... in melišča pod njim
Cvetlice ob poti
Sestop
Pogled nazaj (na del prehojene poti)
Pogled naprej (čaka naju prečenje melišča)
Na prvi pogled so melišča videti pusta, brez življenja ...
... pa vendar ni tako!
Potka pri povratku očitno ne gre samo dol, na nekaterih mestih se je treba tudi malo povzpeti.
Vroče je, zato se je osvežilno ozreti nazaj na Blejsko jezero tam v daljavi ...
Ampak greva naprej proti Zelenici in vmes ujameva pogled na turške lilije.
Postanek pri koči na Zelenici
Zadnji del sestopa
Naravnost pred nama: Košutica in zraven nje Veliki vrh
Za nama je Begunjščica. Kljub vsem njenim strminam sva znova uživala v pestrosti, ki jo ponuja ta hribovska pot.
Še pogled na krožno pot: