Pobeg na sneg
Včeraj je ob 21.58 nastopila pomlad. Ker pa je bila ob tej uri že noč, bi se potemtakem šele za današnji svetli del dneva lahko reklo, da je prvi pomladni dan. V dolini čisto zares diši po pomladi, vreme je lepo in toplo. Vseeno pa midva za danes načrtujeva popoldanski pobeg malo višje, in sicer na Pokljuko. Tu je pred kratkim zapadel sneg in po tihem se celo nadejava, da bova lahko uporabila krplje.
Z Rudnega polja se napotiva na Planino ...
Pokrajina je lepo pobeljena, vendar snežna odeja ni dovolj debela, da bi uporabila krplje, zato jih samo nosiva na nahrbtniku.
Nikjer nobenih sledi ...
... tu so le oznake, ki nama kažejo smer.
Pomladne temperature načenjajo sneg, ...
... a vseeno ga je dovolj za sveže stopinje ...
Po dobri uri hoje nama tabla sporoča, da sva na pravi planini.
Ja, naslednja tabla pa zanimivo sporoča, kaj se da tu dobiti ... Hm, glede na to, da nisva nikogar srečala, imava resne pomisleke, da je to tudi današnja ponudba ... zato je prvo pomoč vedno dobro imeti kar v nahrbtniku ;)
Greva naprej, da preveriva, kaj planina ponuja. In kaj vidiva? Prelepe razglede! Čeprav na tabli niso napisani, pa je to očitno današnja tukajšnja specialiteta.
Posebnost te planine so pastirski stanovi, ki so razporejeni v obliki ulice.
Ko bi le vse ulice imele takšen razgled!
Ku ku, pomlad je tu!
Greva tja na konec ulice, tja gor na tisto razgledišče.
"Šnopc" samo na tabli ... nasmešek pa zato, ker sva zadovoljna z nenapisano ponudbo - lepimi razgledi!
Zapustiva razgledno točko ...
... in se spustiva nazaj proti "pastirski ulici".
Mimo znanilcev pomladi ...
... in trenutno edinih tukajšnjih domačinov.
Vračava se po svojih stopinjah.
Sence so že dolge, saj se popoldan bliža svojemu koncu. Samo še en pogled ...
... ja, lepo je tako kdaj pobegniti iz vsakdana, pa tudi če je to le popoldanski pobeg na sneg.
