Preizkus česa? Tega, ali bodo moja kolena uspela premagati dobrih 1000 metrov višinske razlike brez težav. Ja, pred dobrim desetletjem si nisem mislila, da mi to še kdaj lahko uspe. Toda nisem obupala ... Z vajo, vztrajnostjo in malo po malo vedno višjimi cilji sem šla naprej.
In tako je čas, da preizkusiva moja kolena. V ta namen izbereva Storžič. Njegov vrh je od vsepovsod videti kot lepo oblikovan stožec, in ravno po tem je ta gora dobila svoje ime. To je gora, ki jo lahko občudujeva tudi iz najinega kraja, in ničkolikokrat sem pogledovala proti njej z željo, da bi stopila na njen vrh. Danes je videti pravi dan za uresničitev te želje - napovedan je lep sončen dan brez neviht. Z avtom se zapeljeva do Doma pod Storžičem in slediva markacijam za pot skozi Žrelo.
Jutranji pogledi
Celo nekaj živahne barve v tem zgodnjem jutru :)
Morda ime Žrelo ne zveni privlačno, toda nama je ta pot zelo všeč in zanimiva.
Zanimivosti ob jeklenici:
Sieberjev repuš (Phyteuma sieberi)
Tam po tisti razpoki gre pot ...
... jaz pa tebe ... :)
Nekaj razgledov iz Žrela:
Še malo pa bova prišla iz Žrela.
Takšen je pogled "noter" v Žrelo.
Na prevalu s planinko in ...
... s planikami!
Na poti po grebenu jih je še precej:
Vrh je že na vidiku,
vseeno je treba do njega še malo poplezati,
... se vmes na razgledišču slikati
in seveda razveseliti oko z lepimi rožicami.
Še dobro, da sva po poti videla toliko lepega cvetja, saj naju zdaj, ko stopiva na vrh, ...
... pričakajo tla, prekrita z ovčjimi smrdečimi kakci!! Čisto zares, tu na vrhu je en sam drek!! No ja, za moja kolena je to blagodejno, saj je hoja po takšni podlagi zelo mehka :)
Zatisneva nosove, se ob družbi muh razgledava naokoli, na hitro poslikava, nato pa se umakneva malo nižje, da pomalicava skupaj s kavkami.
Pri goltanju kruha
Koča na Kališču in Boštjan nad dolino
Pogled proti Stolu, Begunjščici, Vrtači, Velikemu vrhu
Pogled na Kočno
Pred nama je sestop. Prvi del sestopa je 500-metrski strmi spust do Bašeljskega sedla. No, pa pojdiva preizkusit kolena ...
Tukaj na sedlu si privoščiva počitek za kolena, na pisanem travniku ob osvežilnem vetriču ... o, kako zelo paše!
S sedla nadaljujeva pot na Javorniški preval. Na začetku je še nekaj strmega spusta, nato pa sledi zelo razgibana potka skozi ruševje, mimo hudournikov, skozi gozd, malo dol, malo gor, tudi čez podrto drevje.
In tako brez težav prideva do avta! Kar ne morem verjet :))
In ker so kolena uspešno prestala preizkus, sledi nagrada - počitek v mreži!!
Vmes pa zadovoljna pogledujeva tja gor, ja, tam gor sva bila!
