Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Pogorelec - Sedlata gorica (816 m)

24. 10. 2022



Razgledna čakalnica

Hm, kam pa danes? Tokrat izbiro pohodniške lokacije prepustiva najinemu avto. Ja, točno tako - avto je naročen na servisni tretma v kraju, nad katerim je razgledna čakalnica, in sicer vzletišče Pogorelec - Sedlata gorica. Do te čakalnice ni dvigala, zato se morava do nje povzpeti kar z lastnimi nogami ;)


Najino izhodišče je vas Podturn. V gozdu nad vasjo, na robu udorne jame Globočica, najino pozornost pritegnejo ruševine, prekrite z mahom in prepletene z drevesnimi koreninami.




Sprehajava se med ostanki preteklosti in infotabla razkrije, da gre za razvaline gradu Rožek. Grad se v virih prvič omenja leta 1249, prvotno pa je na tem mestu stal le zidan stolp, ki je nadzoroval starodavno pot iz doline reke Krke v Belo krajino. Kasneje se je pod gradom razvila vas, ki je dobila ime Podturn.


;) Žejen napajalnik ...


... za njim pa se v globino spušča udorna jama Globočica, ki velja za eno najnižjih rastišč naravnega smrekovega gozda v Srednji Evropi.


Iz preteklosti stopiva nazaj v sedanjost in nadaljujeva pot tako, da slediva zanimivim markacijam "padalček" ...





... ki kažejo pot na vrh, na katerem je vzletišče padalcev.


Hoja skozi gozd ni ravno razgledna, vseeno pa se nama ob poti odpre nekaj gobjih razgledov:









Najdeva še zelen aranžma ...



... in se tudi srečava z nekaj strmine.


 

Ko prideva na vzletišče, naju pričaka prazna čakalnica!



Obideva prazne klopi ...


 

... in svoj sedež poiščeva v bolj razglednem delu čakalnice.


  


 


Med kratkim čakanjem si privoščiva sendvič ...

 

... nato vzameva v roke jesenski model palic in se odpraviva nazaj po avto.


 

Vračava se po isti poti, le v spodnjem delu zavijeva na stezo, ki vodi mimo vhoda v podzemno jamo Jazbina.


 

Na infotabli prebereva, da so leta 1867 vhodni del jame preuredili v hladilnico piva.

Hm ... zanimivo. A ga je slučajno še kaj ostalo?


 

To seveda preveriva, ampak nikjer ni sledu o takšni osvežilni pijači!


Lahko se le nasmehneva ...



... in pustiva, da naju avto s svojimi obnovljenimi močmi na takšno osvežitev zapelje kar domov.

 

Videoprikaz poti do razgledne čakalnice in nazaj, na kateri sva s 16.971 koraki prehodila 10,6 km.