Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Zapotoški slapovi

12. 10. 2019

Za Suhim potokom

Glede na naslov bi marsikdo morda vprašal: Le kaj bi se lahko našlo za potokom s takšnim imenom? Suho strugo?? No, kot se da izvedet iz razpoložljivih informacij, se za tem potokom skrivajo Zapotoški slapovi. Hm, ali lahko suhi potok res ustvarja slapove? Najboljše je, da se o tem prepričamo na lastne oči ... in ker več oči več vidi, gremo to pogledat s skupino MI.

Lokacija Suhega potoka je v Zadnji Trenti. Za nas to pomeni, da se moramo najprej povzpeti (na srečo z avtomobilom) na prelaz Vršič, nato pa se z njega spustiti do 49. serpentine.

Dela se lep dan, zato se neučakani za lepimi razgledi, ki se odpirajo okrog nas, vmes ustavimo na urejenem razgledišču.





Pogled proti prelazu Vršič




Vrhovi nad izvirom Soče




Pogled na Jalovec




Špiček in zavetišče pod njim





Zadnja Trenta





Po teh razgledih in mnogih levih in desnih zavojih se ustavimo na parkirišču koče pri izviru Soče. Od tu naprej gremo peš v zatrep Zadnje Trente ob strugi Suhega potoka.





Zakorakamo v to smer.




Bavški Grintavec






Jesensko sonce še ne doseže doline, po kateri hodimo, vrhove nad nami pa sončni žarki že toplo božajo.








Prava smer. Prehiteli smo polžka, ki počiva na markaciji ;) 




Mimo "nadstropne" gobe



Mimo naravne "pletenine"



Tam daleč, v zatrepu doline, vidimo zadnji slap.



Ob naši potki zaenkrat samo še suhi potok.



Ampak to se kmalu spremeni ...



Zavijemo s potke, sledimo vodi in hodimo ob potoku ...



... in malo tudi po kamnih v njem ... previdno, saj potok tukaj ni več suh!


Nato se pred nami nariše prvi slap Suhega potoka!


MI ob prvem slapu.



Vrniti se moramo nazaj na stezo, s katere smo prej zavili. Čeprav potka ni označena z markacijami, je dobro sledljiva. Tudi slapovi niso označeni, zato ne vemo njihovih imen. Za lažjo predstavo bom slapove, mimo katerih gremo, poimenovala s številkami.

Steza se dvigne nad potok, nas vodi po gozdu in vmes ponuja razglede na strugo in slapove.


Razgledišče nad prvim slapom

V sliki ...



... in na videoposnetku



Naslednje razgledišče

Trenutno je zasedeno!




Bo treba stopiti malo bolj na stran ... ups, tudi tu je zasedeno ... in to z velikim mravljiščem!



In kako veliko je to mravljišče? Odvisno, kdo se postavi zraven njega ...

... če se zraven postavi Jože, je zelo veliko ...



... če pa stopi zraven Andrej, je nekoliko manjše :)



No, ali je razgledišče zdaj že prosto? Še ne ... je v fotoobdelavi!!



Končno! Takšen je pogled na drugi slap oziroma slapišče.




MI pri drugem slapu



Tihožitje oziroma natančneje rečeno "gobožitje"







Gremo naprej in pridemo do tretjega slapa.


Videoposnetek

To je pravzaprav "dvojni" slap.



Na razgledišču nad tretjim slapom

 
Tako mirna je voda nad tretjim slapom, ...



... nato se spusti v svoj dvojni padec ...
 



Zdaj se potka nekoliko strmeje vzpne. Kam nas vodi?

 
Na razgledišče pod četrtim slapom
 


Takšna strmina, da še drevesa rastejo navzdol.



Tukaj si slap ogledamo samo od daleč.

Približano na videoposnetku




Naprej zmanjka vidne poti, tako da se obrnemo in se po isti poti spustimo do struge v dolini.
 


Struga je še vedno suha in poleg tega lepo obsijana s soncem. Ustavimo se, saj je tukaj idealen kraj za našo južino.

 
Odlična klobasa!
 


En topel obrok?
 


Pri južini se nam pridruži ta prava "suha južina".
 


Tihožitje dveh pomembnih tekočin v suhi strugi
 



Prav fajn smo se okrepčali in pogreli, sedaj se vračamo proti izhodišču in sproti uživamo v prelepih razgledih.

Prisojnik (levo) in Razor





Vmes še odkrijemo, od kod izvira naš Jože ;)



Prispemo do avtomobila, dovolj je počival, tako da nas lahko znova popelje po serpentinah gor in dol ... 

Popoldansko sonce nam postreže z drugačnimi barvami kot zjutraj, zato se spet ustavimo na razgledišču. Od tukaj še enkrat pogledamo v dolino, po kateri smo hodili. Lepo je!



Danes smo se na lastne oči prepričali, da imena lahko zavajajo. Videli smo namreč, da se za Suhim potokom skrivajo igrivi slapovi in slapišča, ki se stekajo v barvite tolmunčke. Vsekakor je bilo to zelo zanimivo odkrivati!