Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Golaš (467 m), Tolsta gora (734 m) in Lancar (711 m)

11. 4. 2020

Krog okrog doma

Ostani doma - dandanes tolikokrat slišana besedna zveza. Ampak tudi to je lahko zanimivo! Velikokrat je tako, da tistega, kar imamo tik pred nosom, ne vidimo oziroma si za to ne vzamemo časa. No, čas zdaj imava, križem nog pa tudi težko sediva, zato se odločiva, da greva pogledat, kaj imava tik pred nosom. Greva na sprehod okoli doma.

Tokratno izhodišče je domače dvorišče, tako da avto ostaja doma :) 


Za začetek kar čez polje, pogled pa hrepeneče upirava tja gor, gor na planine ...


Prečiva polje in pot nadaljujeva po grebenu, ki se ga lahko vidi na zgornji sliki (gozdnat del nad hišami).

Z začetnega dela grebena se lepo vidi na Mengeško polje - ampak to je že druga občina ...



Kolovoz - pogled nazaj


Kolovoz - pogled naprej


Borovničke zaenkrat bodo ... hik!


Vidiva bambija! Ja, ampak samo na sliki ;)



Rožice pa lahko opazujeva v živo!








Mi2 na Golašu (467 m) - najvišjem vrhu tega grebena



Višina tega grebena je v primerjavi z nekaterimi grebeni, ki sva jih že prehodila, bolj kot ne majhna. Vseeno pa tudi ta pot ponuja značilnosti grebenskih poti, kot sta:

hoja gor in dol ...



... in vmesni razgledi.



Greben se konča. Stopiva na asfaltna tla mesta.



Ob cesti malo ven iz mesta se odpre razgled.





Pri tej koči zavijeva z glavne ceste in nazaj v naravo!


 
Mala koča ... z veliko detajli:



In detajli malo naprej od nje:








Vstopiva v gozd. Pred nama je hoja navzgor.



Povzpneva se na Tolsto goro (734 m), danes za naju najvišjo točko.



S te točke se spustiva na zeleno sedlo s cvetočim razgledom.





Od tu pa spet malo navzgor, na vrh Lancarja (711 m). 



To ni razgleden vrh, si pa vzameva malo časa za malico.

Ne, ne to ni najina malica ...


... osvežilna jabolka nama bolj paše!


Od tu naju pot po gozdu vodi samo še navzdol.



En mini razgled na nižino
 


Iz gozdne poti ...



... nazaj direktno v civilizacijo.



Samo še nekaj korakov po asfaltni poti in bova doma.



Tako, pa sva naredila en krog okoli doma. Nabrala sva kar nekaj prahu in dobrih 15 km. Sledi samo še projekcija tega sprehoda: