Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice iz okolice Cerknega: Kojca (1303 m)

2. 9. 2021


 

5. razglednica

Danes je lep sončen dan - odličen dan za obisk kakšnega razglednega vrha! Ja, seveda takšnih vrhov na Cerkljanskem ne manjka. Odločiva se za vrh Kojca, in sicer za krožno pot: Jesenica > preval Lipje > vrh Kojca > Ravna Njiva > Orehek > Jesenica.


Asfaltni začetek



Dremuckast "domačin"



Za asfaltno cesto pride kolovoz. 



Pogled na zeleno Kojco



Prideva v gozd, v katerem očitno ne rastejo samo gobe!!



V gozdu se dvopasovni kolovoz zoži v potko.



Markacija z avtoportretom ...



... in najin "sencoportret"



S potke zavijeva na vmesno razgledališče ...



... s pogledom na Rodico (vrh na sredini)



Po pajčevini sodeč, danes tu še ni bilo veliko prometa.


Greva mimo smerokaza, ki ga izkoristiva za najin podpis :)



Preval Lipje



Najino pozornost pritegne odcep za Hudičev rob in odločiva se, da ga greva pogledat.


Potka preči strma pobočja.



Odpirajo se pogledi na sosednje griče.



Prideva do skalnega štrclja z imenom Hudičev rob.



Aha, priložnost za še en podpis ;)



Ampak, saj Boštjan ni tak hud - metulj se ga prav nič ne boji.



Pogledava na zemljevid in ugotoviva, da tudi od tu vodi pot na najin vrh, resda bo treba grist kolena, ampak tako nama ne bo treba nazaj na preval.



Vmesna ravnina - da lažje zadihava.



Metuljček mirno pozira.



Nato spet strmina tik pred vrhom!



Še malo, vrh je na vidiku!!



Vrh!



Domačinka, ki sva jo srečala spodaj na parkirišču, nama je povedala, da so vrh na sveže pokosili, pa še prijazno je ponudila, naj si v pastirski koči postreževa s kozarčkom domačega.


Kočo si ogledava, "kozarček domačega" pa si raje postreževa iz svojega nahrbtnika.



Na pokošenem vrhu se lahko razkomotiva in ...



... poleg sena dava sušit še svoji majici :)



Pri nama se dobro namesti tudi kobilica, za vse je dovolj prostora.



V samoti uživava v razgledih na Porezen ...


... na Črno prst ...



... in na prostrano drugo stran.



Panoramski pogled 


In čas za odhod



Jesenica je najina smer. Vračava se po drugi strani, ampak tudi dol ne gre brez strmine.



Odprti cvet bodeče neže - lepo vreme bo!



Pogled na Ravno Njivo



Z enopasovne potke ...



... stopiva na kolovoz ...



... zatem pa vštric večnožne mrcine zakorakava še po asfaltu ...



... in po dolgi cesti prideva do najinega prevoza. Opa, najin avto pa ima konkretno družbo!


Preden sedeva v avto, še pogledava statistiko prehojene poti: 11,3 km in 16.748 korakov. Za danes bo dovolj, za jutri pa imava nagledan nov vrh ...


Videoprojecija poti 5. razglednice:




Razglednice iz okolice Cerknega: Slapovi

1. 9. 2021

4. razglednica

Včeraj je avto cel dan počival, danes pa ima glavno vlogo pri nabiranju slikovnega gradiva za to razglednico. Zapeljal naju bo na en daljši krog, vmes pa si bova pogledala nekatere slapove. Prvi na vrsti so:




Gre za tri slapove, ki jih na svoji poti ustvarja potok Davča. Poimenovani so preprosto: spodnji slap, srednji slap in zgornji slap.

Spodnji slap je najlažje dostopen. 

Parkirava pred tole konkretno lužo. Ob njej je mostiček, ki omogoča suh prehod.



Dovolj je vode, da uspevajo takšne gobe.



Čez naslednji mostiček



Cvet v svoji jutranji lepoti



"Skuštran" kamen



V rož'cah



In spodnji slap je že tu!


Greva naprej do naslednjega slapa.


Srednji slap
velja za najlepšega od Davških slapov. Pogledala si ga bova z urejene razgledne točke, od koder se ga tudi najboljše vidi.

Makadamska pot do razgledišča gre mimo kamnoloma po peščenih tračnicah.





Zadnji od treh slapov je malenkost naprej.

Zgornji slap pada do 6 m globoko v tolmun ozke struge in si ga je prav tako možno ogledati z urejenega razgledišča ob cesti.



To je bil prvi postanek. Nadaljujeva vožnjo po razgledni pokrajini in ovinkasti cesti. Tako naju ustavi pogled na slikovito vas Spodnja Sorica. Res lepo, zdaj si tudi lažje predstavljava, od kod slikarju Groharju navdih za njegova umetniška dela.



Peljeva se naprej in kmalu naju neplansko ustavi naslednji smerokaz:



Prvič slišiva za ta slap. Radovednost naju požene v strmi breg, da si ga pogledava.

Spodaj se vidi cesta, po kateri se bova še peljala.



Po začetni strmini sledi prečenje.






Pri slapu se potka konča. Trenutno vode ni veliko, potka pa je solidno urejena in zanimiva.



Ja, verjetno bi si ga bilo zanimivo pogledat še kdaj v bolj vodnatem obdobju. S takšnim razmišljanjem sedeva v avto in se odpeljeva naprej.

Najin naslednji, načrtovan postanek je: 




Potka v sotesko


Atraktiven vhod



Pogled navzgor




Pogled na stranske stene



Po kolovozu naprej



Domačija Driselpoh



Pogled nad domačijo: koča na Črni Prsti



Ob potoku



Pajčevina



Pri slapu



Povratek z razgledom



Umetniški utrinek ob izstopu iz soteske


Zanimiv sprehod je za nama. Zdaj greva pogledat še zadnji slap za danes, in to je:



Parkirava na praznem parkirišču - ja, to je prednost ogledovanja takšnih točk med delavnikom.


Ne, to še ni slap ;) 


Do njega je treba malo navzgor!



No, to pa je že slap! Po obstoječih podatkih je visok 62 m.



Počitek pod njim



Medtem nad nama kroži ujeda.



Le kakšen je videti slap iz njene perspektive? Tega žal ne moreva videti, lahko pa slap slikava iz žabje perspektive:




Iskrica



Veliki kamni



Ni kaj, po dolgem dnevu se prileže osvežitev za noge.


Sledi samo še vožnja do apartmaja, tam pa naju v hladilniku čaka osvežitev za grlo :)


Za na konec še "tekoči" prelet čez današnje slapove: