Pleša z belo kapo in pridih morja
Skrajni čas, da se spet odpraviva v hribe! Ja, hribi so se nama kar izmikali ... viroza ... slabo vreme. Ampak danes si vrat na nos vzameva prost dan in greva na Nanos. Nanos je visoka kraška planota, ki je dolga kar 12 km in široka 6 km in ki ločuje celinski del od Primorja. Njen najznačilnejši del je strmo odrezan rob, imenovan Pleša, na vrhu katerega se že oddaleč vidi velik oddajnik.
še ne veva, ali tako piha od hitrih avtomobilov, ...
... od veternice
... ali od napovedane šibke burje :)
Najina strategija za danes je prehoditi krožno pot: po strmi gor na Plešo in po položnejši dol, nato pa pot nadaljevati (seveda z avtom) še proti morju, na Špico v Izoli.
Začetni del poti se vije med drevesi, kmalu pa se nadaljuje tudi po skalah.
Boštjanov počitek z razlogom, ki ga razkriva
že malo zbledeli napis na tej skali:
že malo zbledeli napis na tej skali:
Še nekoliko sramežljiv oddajnik
Posušena trava in en njen zimski detajl:
Toda kljub zimskim mesecem ima sonce svojo moč:
Razgledna točka:
Popestritev poti s krajšimi plezalnimi odseki. Vmes je tudi nekaj poledenelih predelov, zato previdnost ni odveč.
Tako se vidi gor
Pa spet pogled gor
Le koliko burij je že ta cvetka preživela?!
No tale pa jih le še ni toliko :)
Tu pa burja pokaže svojo moč, čeprav naj bi to bila samo šibka ...
Pa ji tudi midva pokaževa zobe, ko si natakneva dereze, tako da se ji lažje upirava na tej nekoliko poledeneli podlagi.
Že na beli kapi Pleše:
Pri Vojkovi koči:
Potka, ki vodi v dolino
Pogled tja na primorsko stran
In zdaj še pridih morja ...
Sončna palma
Pogled skozi izolski vodomet
Dogajanje na plaži:
čakanje na hrano v vrsti
Se že mrači in vračava se domov.
Lepo je bilo v istem dnevu hoditi po snežni kapi Nanosove Pleše in okusiti pridih morja!
In zdaj še pridih morja ...
Sončna palma
Pogled skozi izolski vodomet
čakanje na hrano v vrsti
Galeb na Nanosu :)
Se že mrači in vračava se domov.
Lepo je bilo v istem dnevu hoditi po snežni kapi Nanosove Pleše in okusiti pridih morja!