27. 6. 2022
Dva tisočaka v Gorjancih
Vrsto let sva od doma imela lep pogled na bele dvatisočake Kamniških Alp. Pred nedavnim pa se je ta pogled zamenjal - zdaj od doma gledava na zelen tisočak Gorjancev, Trdinov vrh. Ampak ker sva hribovske narave, tega vrha ne misliva samo opazovati od doma. Želiva ga bolje spoznati, zato si ga greva danes pobližje ogledat.
Za izhodišče imava parkirišče v vasi Gabrje.
S parkirišča stopiva v gozd. Nikjer ni nikogar ... hm, morda so v teh drevesnih ostankih videli zmaja in se mu na daleč ognili.
Brezskrbno greva mimo njega po stezi, ki poteka v objemu gozda.
"Drevesni koridor"
Pot ni razgledna, vseeno pa nama uspe ujeti en "elektro razgled".
In ker pot vodi na tisočaka, je tu in tam treba premagati tudi kakšno strmino ;)
Mostiček
Po uvodnem vzponu je pred planinskim domom poskrbljeno za osvežitev - izvir Gospodična, ki toči svežo studenčnico, tudi če je koča zaprta!
Od tu je do planinskega doma samo še nekaj korakov po zložni potki, ...
... ki nama odpre pogled v dolino, ...
... nekaterim obiskovalcem pa ponudi še malico ;)
Dom pri Gospodični ...
... ampak gospodične ni nikjer! Pred kočo stoji samo en medo, zato je danes to Dom pri medvedu.
Polovica vzpona je za nama, nadaljujeva pot in tudi nad Gospodično se najde kak strmejši del.
Ob poti je zaznamovana "drevesna ekocelica", ...
... v kateri se nama pogled ustavi na nežnem drevesnem tihožitju.
Prehitiva enega počasnega pohodnika.
No, tale pohodnica pa stopa veliko hitreje, tako da jo komaj uspeva ujeti v objektiv.
"Nedepilirana" cvetlica
Še skozi visoke trave ...
... in pokaže se značilni stolp oddajnika na Trdinovem vrhu.
Drevesno "omelo"
Na vrhu - pogled s Trdinovega vrha na tabli ...
... in v živo
Mi2 na današnjem prvem tisočaku
Kot se vidi na sliki, ta vrh zaradi gozda ni ravno razgleden. Kljub temu naj bi se od tu videlo del Julijskih in Kamniških Alp. Ah, s hrepenenjem napenjava oči, da bi videla kak dvatisočak Kamniških Alp, ampak danes očitno ni dobre vidljivosti, morava poizkusit spet kdaj drugič.
Po vrhu poteka državna meja s Hrvaško, tako sta tukaj kar dve manjši cerkvi: na slovenski strani Sveta Jera (na sliki desno) in na hrvaški Sveti Ilija (na sliki levo).
Oltar v Sveti Jeri, posvečen cvičku??
Kobilica, ki neomejeno skače po travah na eni in drugi strani meje.
Zdaj nadaljujeva pot še na enega gorjanskega tisočaka, ki je na hrvaški strani.
Pot gre mimo objekta slovenske vojske, ki pa, zanimivo, stoji na hrvaški strani.
Prostrani travnik s pogledom na sosednjo stran
Dogajanje med travniškimi bilkami
"Koliko je ura?"
"En metuljček."
Med travami ...
... mimo barvitih rožic ...
... in spet po gozdu ...
... nadaljujeva pot na ...
Vrh brez imena? No, če bova dovolj hitra, ga lahko poimenujejo po nama :)
Nova tabla na vrhu ...
... pa razkrije, da so temu tisočaku pred kratkim določili ime. Malo sva prepozna, vseeno pa narediva en selfi ...
Z najinega drugega današnjega tisočaka se spustiva po precej zaraščeni potki.
Morda ni prometa zaradi takšnih tabel.
Pri tabli zavijeva na domačo stran.
Sledi hoja po makadamski cesti, ob kateri nabereva nekaj utrinkov.
Še pogled na značilni oddajnik, nato z makadamske ceste spet zavijeva v gozd, na stezo, ki vodi do studenca Gospodična, od tam pa se po isti poti spustiva do avta.
Resda se danes nisva povzpela na kakega dvatisočaka v Alpah, sva pa zato naredila pot na dva tisočaka v Gorjancih, in sicer sva z 22.750 koraki prehodila 15,4 km.
Videoprojekcija poti na dva tisočaka