Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Otliško okno (800 m), Otliški maj (847 m) in Sinji vrh (1002 m)

19. 3. 2021



Skozi Okno po razgled

Razglede dosežemo na različne načine - lahko enostavno pogledamo skozi okno, lahko pa se malo bolj potrudimo in se povzpnemo na kakšno razgledno točko. Kaj pa, če združimo oboje in razgled dosežemo tako, da se povzpnemo skozi okno?! Prav to želiva narediti danes: skozi okno greva po razgled na Vipavsko dolino.

Najina današnja pot: izvir Hublja > Malo in Veliko Otliško okno > Otliški maj > Sinji vrh > izvir Hublja.


Sončno, a hladno jutro pričneva v Ajdovščini oziroma na parkirišču pri izviru Hublja.



Stopiva na lepo urejeno in ...


... dobro označeno pot.



Ob njej vidiva, kako bršljan išče pot k soncu ...



... in kako dobro se znajde tudi na tleh.



Medtem oznake skrbijo, da ne zaideva s poti, ...



... klopca pa ponuja počitek.

 

Ker za počitek še ni potrebe, greva naprej. Pogled ob poti ujame belo vijolico, ...


 
bele drevesne gobe, ...


sonce, zapleteno med vejevje, ...


Vipavsko dolino ...


 
O poglej, poglej ... luknja!



Ja, to je Veliko Otliško okno. Da pa prideva do njega, morava najprej skozi ...




Pred Malim Otliškim oknom ...



... v njem

       
     Pogled nazaj skozi malo okno









       Mere okna: višina 5 m, širina do 3 m   


 

 


Povzpneva se po skalnem okvirju tega okna.



Tako, zdaj je Malo Otliško okno pod nama ...


... nad nama pa Veliko Otliško okno.



V njem ...



... samo še skozi njega stopiva ...


... in razgledi se odprejo!




Kako veliko je Veliko Otliško okno? Visoko je okoli 12 m in široko do 7 m. Je pokončne lečaste oblike. Po tem naravnem oknu, imenovanem tudi Luknja, je tukajšnje naselje Otlica dobilo svoje ime (da je gora votla, narečno otla).


Prehod skozi okna v gibljivi sliki:


 

Pot se iz okna dvigne po stopnicah do razpotja. Kam pa zdaj?


 

Do naslednje razgledne točke! Na razpotju se na levo lahko gre na Otliški maj, na desno pa na Sinji vrh. Najprej zavijeva na levo stran.

 



Pot poteka blizu roba s pogledom ...


... na Vipavsko dolino na jugu ... 


... in na naselje Otlica na severu.




 

Kljub sončni legi so tukaj še ostanki snega, tako da je kar hladno.



Hladno je tudi zaradi vetra. Veter očitno tukaj tako brije, da nekatera drevesa po eni strani celo obrije ;)



Hm, kaj pa je razklalo to skalo? Veter ali črta?



Lahko bi
modrovala še in še, ampak vrh je čisto blizu.



Mi2 na vrhu ... proti zahodu je Čaven ...


... proti vzhodu, na sredini med nama, je Sinji vrh.



In Sinji vrh je tudi najina naslednja razgledna točka ... zato pot pod noge!



Mimo skalne kepice ...



... mimo bodeče neže ...



... in spet se znajdeva pri oknu.


 

Zdaj zavijava desno od njega. Na vmesni razgledni točki celo ugledava morje.



Morje je tam daleč, daleč na obzorju. Trenutno lahko noge namočiva samo v takšni blatni kopeli ...


... ampak ne, hvala! Prijetnejši je pogled na zvonček pod nebom.


 

Nežni so ti zvončki ...


... in lepo barvita sta ta žafrana.





Pot gre naprej pod belimi oblački ...


 
... po suhih travah ...


... po snežni tančici ...


... tudi skozi vrata. Hm, "Otliška vrata"?? Ne, nikjer niso omenjena.



Tukaj je razpotje. Midva greva naprej na Sinji vrh. Drugače pa se tukaj pot spusti v dolino in po njej se bova kasneje vračala tudi midva


Pot se nadaljuje mimo travnika ...



... od daleč je videt pust, brez življenja, od blizu pa se na njem vidi prebujajoča se pomlad :)








Sledi siva asfaltna cesta ...

 

... ja, smer je prava ...


... še dva ovinka in na vrhu sva!




 

Po malici greva po isti poti do "otliških vrat", nato se od tam spustiva v dolino.






Ob tej poti prav tako srečava nekaj cvetja in drevesnih gob:









Greva tudi mimo dveh "oken" ... mimo lesenega


... in mimo kamnitega.



Ku ku :)



Pot naju pripelje do zanimivih balvanov ...



... ki pritegnejo pozornost Boštjana. Kaj pa dela?


Šteje luknje ;)





Veliko je teh lukenj ... samo malo še ... no, pa je že čisto pri koncu ...



... pri koncu je tudi najina pot, saj tam pod Hubljem že vidiva svoj avto.



Razgledi, do katerih sva se danes povzpela skozi okno, so nama bili zelo zanimivi. In čeprav so noge malo utrujene, se je bilo za te razglede vredno potruditi.

Videoprojekcija poti