Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice s kamniškega konca: Kamniški Dedec

22. 11. 2020


Kam spada Kamniški Dedec? Odgovor je že v samem imenu in je preprost: ta 1583 m visok Dedec leži na kamniškem koncu. Ni kaj, pot pod noge, da pogledava, kakšne pokrajinske razglednice ponuja.


Izhodišče: parkirišče ob cesti za Domom v Kamniški Bistrici



Pod previsnimi pečinami



Oo, prevozno sredstvo?? ... Ja, ampak samo za tovor, namenjen koči na sedlu ...


... najina destinacija pa je v drugi smeri.


Nadaljujeva peš skozi s soncem obsijan gozd.




"Gobji cvet"



Zavijeva na neoznačeno stezico ...



... prečiva suho strugo ...



... in stopiva na lepo speljano potko, ki vodi do lovske koče.







Pri koči se na kratko razgledava:

Kamniško sedlo na sončni strani



Kamniški Dedec v senci



Planjava




Grintovec




"Sneg do višin" ;)



Za lovsko kočo pa strmo navzgor ...



... ob skalah ...



... in med drevesi.



Glej ga glej ... tam za drevesi je Dedec!


Hm, ali je potem tu pri drevesu "Baba"? ;)



Strmini sledijo hoja po grebenu Črnega vrha in jasni pogledi na Kamniško sedlo ...



... in na vrh Dedca.



Potka malo pod vrhom ...



... zatem pa sonce in širni razgledi!





Vrh ...



... in midva na njem s Planjavo v ozadju


Razgled v živo:



Senca Kamniškega Dedca



Še en Dedec v bližini, in sicer Lučki Dedec



Panorama



Razgledom sledi suha južina, ...


... ja ja, ta je samo za pogledat. Zdaj pa je čas, da se posvetiva drugačni južini, južini iz najinega nahrbtnika ...


Pred odhodom še pogled proti Grintovcu, najvišjemu vrhu Kamniško-Savinjskih Alp



Vračava se po isti strmini, s fotoaparatom pa iščeva nove detajle.

Med sencami dreves je tudi senca ta pravega dedca - ja tudi Boštjan je na sliki!



Spet pri lovski koči, sedaj z malo več sonca.



Sonce kaže vzorce, ki jih prej nisva mogla opaziti:



Barvit vzorec



Tigrast vzorec




Luknjičast vzorec



Drevesni vzorci





"Gobasti zvončki"



Ob poti se najdejo tudi leseni modni dodatki ...

... zapestnica


... ampak je ne morem odnesti, saj je pritrjena na tla.



Tudi ta obroč ne more z mano ...



Še en pogled nazaj na Kamniškega Dedca ...


  

... in na Planjavo, preden nama gozd zapre sončne poglede.


Tako, obiskala sva Kamniškega Dedca in obogatila svoj kupček razglednic s kamniškega konca.

Videoprojekcija poti na Dedca:



Razglednice s kamniškega konca: Košutna

8. 11. 2020



Vrh Košutna leži na višini 1974 m in pripada kamniški občini. Toda najobičajnejši pristop nanj vodi po območju druge občine. Ali imava kakšno alternativo? Pogledava na zemljevid in na najino veselje ugotoviva, da je ta vrh dostopen tudi z naše smeri. Juhu! Tako se na lepo sončno nedeljo odpraviva v ta kamniški konec.


Blatno izhodišče na Markovi ravni



Glede na parkirane avtomobile bova verjetno srečala še kakšne pohodnike ...

... in res jih srečava, tudi takšnega na štirih tačkah :)



Po malem se odpira razgled na "morje" in "otočke".



Za seboj slišiva glasove. Res, ta lep dan je v hribe zvabil tudi druge prebivalce kamniške občine. Ampak za takšne razmere imava pripravljeno še eno alternativo - lovsko pot, ki vodi na planino Košutna. 


Kjer markacija kaže pot naravnost naprej, ...



... midva zavijeva navzgor na neoznačeno pot. 


Glasov drugih ne slišiva več ...


Značilnost lovske poti je, da vodi čez strma, obraščena pobočja, med rušjem, čez melišča, po manj zahtevnih policah ... res, hoja po njej je zanimiva in dinamična. Zato zdaj hitro fotoaparat v roke, da ujameva nekatere od teh značilnosti.


Iz ruševja ...


... čez melišče



A se morda pot pri steni konča?



Samo na prvi pogled ... pot je ob steni zanimivo speljana navzgor.



"Morski konjiček", ki počiva ob potki. 



Skalna škrbina



Vmesni razgledi





Dobrodošel možic



Prečenje travnatih strmin







Malo tudi čez skale



Mini postanek ...



... z razgledom na Veliko planino ...



... na Kamniški vrh in Planjavo...



... in na okraske ob poti





In lovska pot naju pripelje na planino Košutna.



Pogled navzdol ...



... navzgor ...



in na modrino pri nogah ...



Od planine naprej hodiva po označeni poti. Pred nama se pričnejo odpirati pogledi na skalnate vršace.


Skuta



Triglav



Vrh Korena in za njim Kamniško-Savinjske Alpe 



Med vsemi temi razgledi se znajdeva na vrhu Košutne. Tu si privoščiva nekaj selfijev in še več razgledov :)


Vrh



Mi2 s Krvavcem v ozadju



Ups ... ko te preseneti samosprožilec na fotoaparatu :)



Panorama





Storžič



Grintavec



Planjava, Ojstrica



Velika planina


Planina Dol



Morje oblakov v daljavi



Po brezmejnih razgledih sledi malica, zatem pa povratek.

Do planine Košutna se vračava po isti poti. Nato se spustiva do planine Korena. Greva po potki, po kateri še nisva hodila in je bolj kot ne samotna. 




Na planini Korena je živahno. 



Potka naju vodi varno mimo tega dogajanja, tako da lahko še naprej brezskrbno hodiva samo v družbi najinih senc.



Sonce se že hoče skriti za prvi breg, zato nadaljujeva pot, ki naju mimo lovske koče vodi na kamniško stran.



Še pogled na obronke Kamniškega vrha ...



... nato se potopiva v gozd, ki nama dela družbo vse do blatnega izhodišča, v katerem tiči najin avto. Ni kaj, avto bo od tu odnesel nekaj blatne popotnice, midva pa imava za popotnico prečudovite razglednice s tega zanimivega kamniškega konca!


Še videoprojekcija poti na vrh Košutna s kamniške strani: