Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Slavnik (1028 m), Cigan (970 m) in Grmada (998 m)

8. 2. 2019 

... morje ... hribi
(2. del)

Včeraj sva okusila lepo belo zimo. Kaj pa, če bi danes s snega skočila na morje? Ja, prav to si zaželiva za drugi dan dopusta. Pa dajva, pojdiva na morje - bolj natančno, pojdiva nad morje, in sicer na:



Za pot navzgor izbereva strmo pot, ki se začne v simpatični vasici Podgorje. Parkirava na velikem in precej polnem parkirišču. Očitno je tudi druge pohodnike zamikala tukajšnja razgledna hribovska točka. Sonce je mikavno, a ko stopiva iz avta, začutiva moč primorskega vetra ...

Kamnita pot


"Kje si Boštjan?"
"Tukaj sem, sem obtičal za vejo!"


Listnata pot


"Kje si Boštjan?"
"Tukaj sem, se malo smučam!"

 
Malo snega, precej listja

 

Iz gozda stopiva na plano in ...



... tu je še zaplata snega.


Na razgledni točki tako piiiha, da se vidi daleč daleč ...


... do Snežnika ...


... pa do Triglava in ...



... morja!


Na vrhu je precej živahno, zato si za počitek nagledava drugo razgledno točko, to je Grmada.


Pred Grmado je še griček z zanimivim imenom Cigan. Tako obiščeva najprej njega.

Na vrhu Cigana - in tudi tu piiiha!


Hodiva naprej, in to proti vetru. Tako fejst piha, da veter najino senco prestavlja kar na spodnjo stezo ;)


Na vrhu Grmade pri opazovalnici požarov najdeva nekaj malega zavetrja, da pomalicava.


Ampak če sva že tako blizu morja, je treba vsaj v kratke rokave, če že ne v kopalke ... pa naj še tako piha!


Panorama

Preveriva, če je z avtom vse v redu in pot pod noge.




Z vetrovne Grmade se spustiva v sneg.


In začuda najdeva stezo, po kateri vse do vasice hodiva sama.



Od ribnika v vasi Podgorje se zapeljeva ...


... do sladkovodnega jezerca v Fiesi.


Na vrsti je še sprehod do Pirana, do kavice, ...







... do posedanja s pogledom na morje ... 





Ja, sonce že išče zahod, midva pa imava oči uprte v jutrišnji dan - tretji dan najinega dopusta.

Hm, kam se bova odpravila? No, to je nakazano že v naslovu, druge podrobnosti pa seveda še sledijo! 















3 komentarji:

Isso Marovich pravi ...

Zelooo lep potopis. Bravo.

Unknown pravi ...

Zelo lep dopust😎 Pozdravček

Tanja pravi ...

Zelo lepo🙂