Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Mali Draški vrh (2132 m) in Viševnik (2050 m)

9. 6. 2017

Dvojna doza
Dvojna doza česa? Hribovskega užitka na dveh vrhovih, hoje po brezpotju in markirani poti, občudovanja cvetlic in krilatih bitij. To bi bil na kratko opis današnjega dne. Ja, v letošnji sezoni je za obisk gora težko ujeti pravi dan. Glede na vremensko napoved postaja kar običajno, da se je treba za turo odločit od danes na jutri. Tako pade odločitev, da greva danes na Mali Draški vrh, s katerim se spogledujeva že nekaj časa. Na njegovih sosedih sva že bila in prav je, da obiščeva tudi njega. 




Današnjo pot začrtava takole: Rudno polje-čez Kačji rob-Srenjski preval-Mali Draški vrh-nazaj na Srenjski preval-Viševnik-Rudno polje. 




Po dokaj nestabilnem vremenu je pravi balzam videti jasno modro nebo. Ni pretečih oblakov, zato se nama nikamor ne mudi in lahko brezskrbno opazujeva okolico z njenim pisanim cvetjem:




















Med tem lepim cvetjem ... 


... se najde tudi kak štor ...


... in midva :)


Pogled na Pokljuko

Sončen dan očitno dobro vpliva na dejavnost krilatih bitij. Boštjanu uspe ujeti nekaj lepih posnetkov s temi nežnimi stvarjeni:








Hm, ne vem ..., a bi tudi muho uvrstila med ta nežna krilata bitja? No, pa naj ji bo, ko pa je ravno pristala na lepi cvetlici ...
:)
Ta muha (ali pa katera druga) se nama pridruži še pri selfiju (zadaj Mali Draški vrh).


Pot čez Kačji rob nama je zelo všeč. Popestrena je s kraškimi pojavi in gorskim cvetjem.



Morda obraz gorskega čuvaja?




Na tej poti danes ni veliko ljudi, zato upava, da bova poleg krilatih bitij srečala kakega štironožca, morda kakega gamsa, divjo kozo ali pa svizca. Žal nič od tega. No, z nekaj domišljije pa na skali ugledava enega malega medveda:

Vmes ujameva dogajanje na Viševniku: Kam leti letalo?

Najini koraki so že na strmem brezpotju proti Malemu Draškemu vrhu, ...


... na katerem pridejo prav tudi roke.

Splača se potrudit, saj vrh ponuja prelepe poglede na okoliške vrhove in v dolino Krma.
 Triglav

Veliki Draški vrh


Ta vrh ima v ponudbi še družbo kavk z velikim apetitom. Tiste ta korajžne jedo tudi z roke ...

Kavke niso edina krilata bitja tukaj ...


... tudi metuljček je premagal te višine.


Na sosednjem Viševniku pa pozdravljajo še eno "krilato bitje" ...

:) ja tam zgoraj sva bila!

Korakava naprej na Viševnik, in to mimo zanimivih skalnih gmot.



Dvojna doza markacij


                           

 
Studorski preval (levo) in Veliki Draški vrh

Veliki Draški vrh in Triglav

Neimenovane špice nad Pokljuko

Na vrhu Viševnika (za nama Mali Draški vrh)

Dvojna doza miru - na prvem vrhu sva bila sama, gnečo na Viševniku sva opazovala le od daleč, zdaj pa se je gneča na tem vrhu polegla in lahko v miru uživava v prelepih razgledih.




Vračava se in tukaj "zašpilava klobaso" oziroma skleneva krog.
Še malo počitka v senci s pogledom na pokljuške gozdove.

Na koncu le srečava eno štirinožno črno-belo bitje! Še dobro, da ni spila redbula, ker bi potem dobila krila ...

No ja, midva pa sva po današnji dvojni dozi hribovskega užitka dobila krila, da bova tako lažje premagovala vsakodnevne obveznosti ...