Jesenski macesni nad Pokljuko
Danes je še ta pravi dan za ujet zlatorumene macesne. V naših gorah je veliko prelepih področij s temi drevesnimi lepotci. Midva pa greva danes pogledat tiste, ki pokrivajo pobočja nad Pokljuko.
Vseeno pa z veseljem hodiva proti današnjemu cilju – Debeli peči. Ta vrh je najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah. Je zadnji vrh grebena nad Pokljuko in strmo pada v dolino Krme. Pot na Debelo peč je lepa in nikakor dolgočasna ...
Srečava žabico, in to v jesenskih barvah :)
Boštjan nad macesni in Barbara na macesnu
Še nekaj jutranjih razgledov
Po poti imava priložnost spoznavati naravo (beri prebavo) :)
Posušene smokve?
Bombice "Vege"
Kavna zrna?
Mafin?
Res, ta pot ni prav nič dolgočasna ...
Odpre se pogled na zahodno stran ...
in na ostanke prenagljene zime iz prejšnjega tedna.
Vrh Debele peči ni več daleč.
In končno ...
... tu nad oblaki posije sonce!
Najdeva zavetrje in v družbi kavk pomalicava.
Bi ... ne bi ... bi!!
Pokljuka
Dolina Krma
Proti Triglavu in Julijcem
Všeč so nama ti razgledi in je še prezgodaj, da bi se vrnila v dolino. Pogledava proti pokljuškemu grebenu ....
Najprej na Okrogleža:
Na vrhu, zadaj Debela peč
Zdaj pa še na Brda:
Dva možica
Vmesni razgled na macesne
Na vrhu, zadaj Debela peč in Okroglež
Razmere na Kredarici
Dogajanje na nebu
Zdaj pa je čas za povratek. Ob tem nama uspe ujeti macesne v soncu ...
Tudi bodeča neža lovi jesenske sončne žarke.
To pa je korenina!
Zanimiv okrasek na nebu nad planino Lipanca
Današnja pot po robu pokljuške planote nama je omogočila, da sva lahko občudovala macesne v njihovi jesenski preobleki, in to je bila zares odlična poživitev obiskovanja gora.