10. 5. 2021
Na, v in skozi Skozno
Hm, res je to morda nekoliko nenavaden naslov, ampak dobro nakaže, kako vse je mogoče obiskati Skozno. Torej, lepo po vrsti: na Skozno lahko stopimo, ker je naravni most; v njega lahko gremo, ker je jama; skozi pa se lahko sprehodimo, ker je tudi okno. In kje je ta naravna znamenitost? Na južnih obronkih Trnovskega gozda nad vasjo Šmihel pri Novi Gorici. No, pa smo se prebili skozi uvodne podrobnosti, zdaj samo še pot pod noge :)
Ja, najina pot se danes začne s takšno prostorno stezo, ki naju ...
... mimo skale ...
... mimo "drevesne frače" ...
... mimo lenobne bubike ...
... mimo odpirajočega se razgleda ...
... in mimo pomanjkljivo "oblečene" markacije ...
... pripelje na bolj ozko stezico.
Zdaj steza poteka blizu roba in omogoča poglede na spodnjo Vipavsko dolino.
Najine korake spremlja nekdo od zgoraj ...
... ja, ja, saj paziva, da se preveč ne približava robu ;)
Še gobe se varno držijo drevesa ...
... ali pa se ne premaknejo s tal.
Simpatično sedišče pa sameva.
Tudi midva ga ne uporabiva, saj naju smerokaz vabi naprej ...
Preden se spustiva do okna, stopiva najprej na most.
... in že je tu panorama Vipavske doline z mostu ...
... in še najin selfi.
Sledi par korakov navzdol.
Na levo je vhod v jamo.
Stopiva vanjo. Drugače je skozi njo možen prehod na drugo stran, ampak se ne odločiva za to varianto, ker je trenutno v njej precej spolzko in nevarno za zdrs.
"Predjamski Boštjan"
Zdaj je na vrsti okno. Njegova velikost je 15 m v širino in 10 m v višino.
Okno, slikano z levega profila ...
... in z desnega.
No, pa sva si pogledala tri naravne znamenitosti Skozna. Ampak tu je še ena znamenitost ...
... znamenitost, ki je delo človeških rok in žal del žalostne zgodovine. To je kaverna oziroma opazovalnica iz 1. svetovne vojne. Iz nje naj bi avstro-ogrski komandant na soški fronti, general Borojević, spremljal bojišče na Krasu.
Greva pogledat ta ostanek preteklosti.
Ob vseh teh luknjah zdaj začutiva še luknjo v želodcu. Hitro narediva obvezen selfi pri oknu ...
... in se po tej potki ...
... povzpneva nazaj na most, na katerem si privoščiva malico z razgledom!
Medtem imava družbo letečih bitij ...
Nato za svojim hrbtom zaslišiva skrivnostno šumotanje. Ko se obrneva, vidiva premikanje listja, nato pa na skalo prileze ta veliki žabon.
Očitno misli, da bo s tega mostu lahko skočil v reko ... ampak se moti, v daljavi se vidi samo morje!
Čas je za odhod, ampak ne greva nazaj, saj slediva svoji začrtani krožni poti.
Potka naju skozi zelenje pelje ...
... mimo prostornega vzletišča Lijak, namenjenega jadralnim padalcem ...
... mimo "uhljate" markacije ...
... mimo cvetov in metuljev.
Opa, ob vsem cvetju pa hrošček raje uživa na moji rožici :)
Potka se nadaljuje po robu in ...
... preči tudi melišča ...
... s pogledom direktno navzdol ...
... in z novodobnimi markacijami.
Bližje ko sva izhodišču, bolj je spet vse zeleno.
Nasmešek na koncu kroga na, v in skozi Skozno.
Videoprelet ...
... in še videoprojekcija poti "Na, v in skozi Skozno", ki je nanesla 8,8 km in 13.440 korakov.