Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Viševnik (2050 m)

24. 10. 2019

Lahkoten razglednik

Kaže se lep jesenski dan. Zaželiva si lahkotne hoje, lepih razgledov in ne preveč vožnje do izhodišča. Hm, in kam naj se podava, če želiva vse to troje upoštevati? Prava odločitev za takšne želje je Viševnik: do izhodišča imava eno uro vožnje, pot je nezahtevna, vrh pa ponuja izvrstne razglede na Pokljuko in večino najvišjih vrhov Julijskih Alp.

Projekcija današnje krožne poti: Rudno polje-smučišče-čez Kačji rob-Viševnik-Plesišče-smučišče-Rudno polje



Velikokrat sva že prehodila to pot, ampak vedno znova se je veseliva. Naj slike, ki sledijo, v malem predstavijo to lahkotno in razgledno pot.


Potka



Pogled na Šmarno goro



Vse bolj redki prizori rožic





Jesenske barve gozda




Na drevesnem počivalniku



Selfi s Pokljuko v ozadju



Še vedno se v ozadju vidi Pokljuka.



Takole ujameva pogled na vrh Viševnika.



Pot čez Kačji rob je prijetna popestritev, saj ponuja poglede na nekatere kraške pojave ...

... in nekaterim se Boštjan podrobno posveča :)


Tole škrapljo slika ...




... in veliko jih je!




Ne, to pa ni kraški pojav ... je običajen hribovski pojav - markacija :)



Boštjan se posveti še drugim detajlom ...

Osamelec



Jekleni ptič



NLP - neznani ležeči predmet



Skalni stolpiči



Zdaj si mora naš fotograf tudi malo odpočiti ;)



Nato naju pot vodi naprej:

pod stenami Viševnika,



proti Malemu Draškemu vrhu,



direktno gor po bližnjici ...



... na Srenjski preval.



Na tem prevalu se pot obrne na zahodno stran in odprejo se novi pogledi.


Veliki Draški vrh (levo) in Triglav (desno)



Ablanca (levo), Studorski preval in Veliki Draški vrh (desno)



Tik pod vrhom



Na vrhu pa takšen razgled



Midva s Triglavom v ozadju



Poleg razgledov na okoliške vrhove najino pozornost pritegnejo razigrane kavke.



V ritmu črt na nebu poplesavajo nad nama.



In temu plesu se pridruži tudi Boštjan!




Hm, plesa imajo očitno že čez glavo ...



... zdaj je na vrsti hrana!





Postrežejo si celo same, in to direktno z nahrbtnika!!

(Glej košček frutabele na nahrbtniku.)


(Ta košček je že v kljunčku.)


(Zadovoljna!)


Prav nič nama ni dolgčas. Preden greva, preveriva še obe koči pod Triglavom, levo je Planika in desno Kredarica. (Spodaj sta približani.)




Planika



Kredarica



Vračava se po drugi strani,



kjer sva prav tako deležna lepih razgledov.



Med suho travo opaziva barvite rožice!




Ampak previdno! Niso tako nedolžne, kot so videti. To je jesenski podlesek in je zelo strupen, celo smrtno nevaren, če bi ga zaužili.


Potka naju vodi po jesenski pokrajini.



Mimo jesenskih trav, ...



... ki so lahko tudi spodbudno zelene!





Na tej zeleni jasi se usedeva na klopco in se prepustiva toplim jesenskim žarkom. Za nama je lahkotna hoja ob čudovitih razgledih, tako da lahko današnji Viševnik poimenujeva tudi Lahkoten razglednik.