14. 6. 2021
Golica na dlani
Opevana Golica je v času cvetenja narcis še posebej oblegana. Ni kaj, morje teh belih lepotic je zelo mikavno. Tako tudi naju ta destinacija spet zamika. V upanju, da se ogneva gneči, za obisk Golice izbereva ponedeljek.
Parkirišče na Križovcu je najino izhodišče.
Sledi hoja po makadamski poti v smeri Pustega Rovta ...
... do sedla Suha.
S tega sedla se začne vzpenjati stezica, ki vodi do vrhov Golice, in sicer se prvi vrh imenuje Mala Golica, drugi Krvavica in tretji Velika Golica. Iz sprva samotne poti zaskrbljeno pogledujeva navzdol na parkirane avtomobile, ki se pričenjajo množiti.
Ampak rožice naju vabijo naprej ...
... naprej, naprej do belega morja narcis!
In še naprej do takšnega pogleda na Triglav!
Hja, pa pravijo, da se s Triglava vidi morje ... toda tukaj se z narcisnega morja vidi Triglav!
Pogledi se še bolj odprejo. Segajo od z narcisami pobeljenih strmin pa vse tja do od snega pobeljenih Julijcev.
Čez narcise se vidi tudi na kočo pod Golico.
Oo, in vmes se lahko vidi tudi naju ;)
Ustaviva se na Mali Golici, po poti pa prihaja vse več in več ljubiteljev narcis. Ne, ne bova nadaljevala naprej do Velike Golice. "Prešaltava" na plan B, in sicer se vrneva na sedlo Suha, od tam pa greva gor na drugo stran, na vrh Korenščica.
Torej ubereva pot na vrh, ki je na tej sliki levo:
Na sedlu Suha vstopiva v gozd.
Pot gre pod Ptičjim vrhom, kar potrjuje tudi živahno žvrgolenje tukajšnjih krilatih prebivalk. Prijetno je korakati po njihovem ritmu.
Iz ptičjega gaja stopiva na plano, kjer naju pozdravijo ... narcise!
Presenetijo naju tudi lepi razgledi ...
... na Julijske Alpe ...
... na vrh, kamor sva namenjena ...
... in na rumeno pobočje nad nama.
Ujameva pa tudi pogled na zgoščen "promet" v smeri na Golico ...
Zadovoljno se nasmehneva in se prepustiva samotnim potem ...
... in fotografiranju.
Rezultat zgornjega fotografskega položaja:
Oj, koliko zelenja je tu!
Ampak ob vsem tem zelenju se najde tudi tak prizor.
Seveda pa prevladuje pisano cvetje.
Pot nadaljujeva ...
... s pogledom čez mejo na sosednjo Avstrijo in Dravo ...
... s pogledom na prepadne stene ...
... s pogledom nazaj na Golico ...
... na nežne narcise ob potki ...
... in tudi s pogledom na Triglav čez rumene pogačice.
Hopla, čez ograjo ...
... strmejši del je za nama! Sledi prijazno prečenje ...
... do pastirske koče na Belski planini.
Od tu do vrha Korenščica ni več daleč. Greva samo še mimo ...
... modrih cvetov encijana ...
... rumenega jegliča ...
... napajališča in miniaturnega snežišča ...
... in že vidiva z ruševjem poraslo Korenščico!
Skozi ruševje ...
... na vrh, in to z Golico v ozadju!
Po malici na vrhu se spustiva malo nižje na barvite trate in si privoščiva blagodejno bosonogo hojo po mehki podlagi ...
... odličen občutek ... noge ti kar zacvetijo ;)
Kolikšna množica cvetlic!
Spočijeva si stopala in oči ... in pripravljena sva za odhod.
Nazaj do Belske planine ...
... nazaj na prijazno potko ...
... ob razgledni panorami, kjer imava Golico na dlani :)
Spustiva se do napajališča pod Ptičjim vrhom.
Nato se mimo metuljčka ...
... spustiva do makadamske ceste v Pustem Rovtu, po kateri sva hodila že zjutraj.
Ampak zjutraj še nisva vedela, da se bova nanjo vrnila z druge strani, kot je bil prvotni plan. Vsekakor pa sva izbrala pravo pot - imela sva narcise, imela sva obilico miru, in to z Golico na dlani!
Videoprelet:
Videoprojekcija poti, ki je nanesla 15,2 kilometra in 21.172 korakov: