29. 7. 2021
Sončno in oblačno
Danes se odpravljava na Desko in Lučkega Dedca, in to, kot kaže uvodna slika, v družbi sonca in oblakov.
Pot začneva na parkirišču pod planino Podvežak, poteka pa po naslednjih točkah: parkirišče > lovska koča > mimo Lastovca > Deska > Vodotočnik > Lučki Dedec > Vodotočnik > mimo Deske > planina Podvežak > parkirišče.
Pogled na prebujajoče se jutro v nežnih barvah.
Pri lovski koči ...
... se dvigneva v gozd, vidiva črno luknjo ...
... in se vzpenjava v smeri proti Lastovcu.
Lepo je korakati v družbi sonca ...
... in opazovati zanimive utrinke, ki jih ustvarja:
Pri vodnem zajetju ...
... se odpira pogled na oblake v dolini ...
... na Veliko planino ...
... na Desko ...
... in tudi na Luno tam zgoraj.
Pot nadaljujeva po s soncem obsijanem zelenem jeziku ...
... mimo rumene rožice ...
... in bele gobe.
Odpre se pogled na Ojstrico z rahlo meglico.
Panorama
Hopla, čez ograjo ...
Pa poglejva, kam sva namenjena. Tja greva!
Še prej pa mimo cvetlic ...
... stopiva na vrh Deske, ...
... kjer se sončni razgled naenkrat spremeni v oblačnega.
Očitno bova zdaj imela tudi družbo oblakov ... no, nič hudega, naju bodo vsaj ščitili pred sončno pripeko ;)
Z Deske se spustiva proti jezercu Vodotočnik.
Pogled na jezerce še iz lesenega zornega kota.
In kakšne marjetice rastejo tukaj!
Pritegneva pogled štirinožne opazovalke!
Greva raje hitro naprej, da je ne zamika še rožica na mojem nahrbtniku! 😋
Potka ...
... ki naju pripelje do smerokaza, za katerega je videt, da je prestal že veliko let. Hm, morda pa na njej celo piše Lučki Dedek namesto Dedec?!
Torej, zavijeva na stezo, ki vodi na vrh Lučkega Dedca, označena pa je s takšnimi "kamnitimi dedci" oziroma možici.
In še ta pravi dedec, ki prav tako odlično vodi pot med skalami ...
... da se res ne morem izgubiti :)
Pod takšnim dobrim vodstvom tako brez težav prideva na vrh Dedca.
Pri razgledovanju se nama na kratko pridruži sonce, tako lahko vidiva do Kamniškega Dedca ...
... lahko pogledava navzdol na Petkove njive ...
... potem je tu vrtoglav pogled na travnato ravnico Korošice ...
... Ojstrice žal ne vidiva, ker je v oblakih. Tam desno pod oblaki pa lahko vidiva Veliko Zelenico in Veliki vrh.
Preden se namestiva za malico, si ogledava še nežno plat Dedca - njegove aranžmaje drobnega cvetja:
Sonce se skrije, postane hladno, zato je čas za odhod.
Spet mimo Vodotočnika ...
... pa navzgor proti Deski ...
... z vmesnim počitkom ...
... in z razgledom na oblake ...
... nato spust po ...
... cvetočem ...
... in dišečem pobočju.
V družbi sonca in oblakov ...
... prispeva na planino Podvežak ...
... na kateri pa pogrešava družbo simpatičnih krav, ki sva jih običajno srečala tukaj.
Nič, očitno se bova morala tokrat brez spremstva kravjih zvoncev spustiti skozi gozd do parkirišča.
Aja, da ne pozabim: 12,2 km dolgo pot sva v sončnih in oblačnih razmerah prehodila z 18.839 koraki.
Sledita še videoutrinek ...
... in videoprojekcija poti Sončno in oblačno.