Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Kozice (741 m)

26. 12. 2023


Kozice


Ker želiva bolje spoznati zanimive kotičke na Dolenjskem, se danes odpravljava na za marsikoga neznano lokacijo, in to je vrh s simpatičnim imenom Kozice. Izhodišče je naselje Predgrad v občini Kočevje. 



Na vrh vodi več potk, ki so označene z različnimi oznakami. Midva si začrtava en miks teh poti, zato morava biti pozorna na odcepe. 


Najprej slediva hrastovi markaciji.


To oznako tu in tam dopolnjujejo še kamniti možici, da se ve kam, če bi veter slučajno odpihnil hrastov list 😀.



Pot preči strma pobočja, ki se dvigujejo nad Kolpo.



Na teh strminah imajo svoje domovanje tudi čebelice ... pst ... zdaj spijo.



Ozka potka na strmini zahteva previden korak, ...


... da ne bi po nepotrebnem zaplavala v Kolpi tam spodaj ;)



Golo drevje omogoča vmesne razglede na to reko, ...



... in ja, na njej je tudi otoček.



Na razgledišču, ki pohodniku ponuja klopco, pomahava v kamero ...



... in s pogledom poiščeva najino izhodišče, Predgrad.



Najin odcep



Zdaj slediva drugačni oznaki - medvedji šapi.



Jo še izmeriva ... 


... aha, medo, približno najine velikosti 😉.


Prideva na področje, posejano z belimi skalami.






Hja, morda pa so te skale iz doline videt, kot da se na pobočju pase velika čreda belih kozic ...


... no, pa še pastirja imajo 😁.



Zavoj na greben. Medo je tu zavil desno in to narediva tudi midva.


Kaakooo tu piha!! Spominja na burjo na Krasu.



Razgled



Šapici



Navzgor ...



... mimo možica ...


... drevesnih gob ...



... do novih razgledov!



Takšen srčast pogled na Poljansko dolino ponuja klopca na razgledišču malo pod vrhom. Jo kar zasedeva, da se v miru razgledava in pomalicava.





Nato si podava roke ...



... in stopiva na potko z oznako želoda, ...



... ki zelo kmalu pokaže vrh ...


... z RTV oddajnikom. 



Mi2 na vrhu pod oddajnikom.


 

Vrh Kozic sva dosegla, zdaj se do izhodišča vračava po direktni poti, označeni s hrastovim listom.

 

Greva mimo oznake za ... 


 

Pogled v to luknjo


 

Obideva brezno in se mimo raznolikih drevesnih gob ...


 


 

... priključiva točki, kjer zaokroživa današnjo krožno pot.


 

Z 8147 koraki sva prehodila 9,7 kilometrov dolgo krožno pot, ki je razkrila lepe podrobnosti poti na Kozice, tako da to zdaj za marsikoga ne bo več neznana lokacija.

 

Videoprojekcija poti na Kozice


 

Goteniški Snežnik (1289 m)

25. 12. 2023



Najvišji vrh Dolenjske

Kateri je najvišji vrh na Dolenjskem? Hm ... no, še pred kratkim bi na hitro odgovorila, da je to Trdinov vrh. Ampak ta odgovor ni točen. Najvišji vrh Dolenjske je:

     (www.kocevsko.com)


Po dobri ure vožnje se pripeljeva do začetka vasi Gotenica, na današnje izhodišče. Pričaka naju skoraj prazno parkirišče, čeprav je danes dela prost dan.




Jutranja dobrodošlica za redke pohodnike



Sonce se sramežljivo skriva ...



... vseeno pa kolovoz vodi bližje k njemu ...



... in tudi markacije z odprtimi očmi kažejo pot navzgor.



Zložnemu kolovozu sledi strmejši del, ki se dviga v gozd ...



... z bogato listnato podlago.



Kamnito razgledišče s pogledom na ...



... oblake in na snežniško pogorje



Travnato prečenje pod skalno steno



Pokaže se modrina, pod njo pa Kameni zid.



Možic usmerja strmo navzgor ...



... na Kameni zid.



Gobji utrinek



Dobrodošla klopca na manjšem prevalu



Zdaj pa po razgled na ...




Mi2 na Kamenem zidu


Tople žarke prežene hladen veter, spustiva se nazaj na preval in nadaljujeva pot proti najvišjemu vrhu Dolenjske. Po listnati preprogi ...



... slediva špalirju dreves, ...



... obdana z vejevnato zaveso.



Obideva velikansko lužo, ki s svojo ledeno skorjo ...



... očitno nakazuje bližino ...



Markanten obraz s srčastimi usti sporoča, ...



... da
sva tik pod vrhom.


Za vsak slučaj sledi še en markacijski pomežik, da je vrh tu!



Evo, na vrhu sva!



Z njega se celo da videti Kamniško-Savinjske Alpe.



Ampak tu hudo piha in je mrzlo, res čutiva, da stojiva na najvišjem vrhu Dolenjske! Trdno se oprimeva vsak svojega sendviča, in ko ga zmanjka, se nimava več česa držati, zato se na hitro odpraviva z vrha.

Vračava se po isti poti, vseeno pa še najdeva kak zanimiv utrinek:


Nadstrešek za markacijo



Gobji balkon



Nasršeno drevo 


Na strmini pod Kamenim zidom ...



... greva spet mimo možica - in zanimivo, od prej do zdaj je zrasel za dva kamenčka.



Greva tudi mimo svežih nastavkov za teloh ...



... in kmalu prideva na parkirišče, kjer sameva najin avto.



Hja, morda pa bo to parkirišče od zdaj naprej, ko je razkrita skrivnost, kateri je najvišji vrh na Dolenjskem, veliko bolj zasedeno ;)


Videopogled




Videoprojekcija poti na najvišji vrh Dolenjske, na kateri sva naredila 18.779 korakov in skoraj 13 kilometrov.