Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Vrh Korena (1999 m)

18. 12. 2016

Kontra

Kontra kaj? Kontra temperature, kontra snežne razmere in kontra smer.
Zdaj pa lepo po vrsti.

Kontra temperature:
Ko se usedeva v avtomobil tu v dolini, je precej mrzlo. Malo preden parkirava na planini pa je že bolje.
Ekspres otoplitev :)

Za danes se kaže lep sončen dan. Najina današnja smer je: Planina Jezerce–Planina Korena–Planina Košutna–Vrh Korena–sestop, prepuščen razmeram na poti.

Kontra snežne razmere:
Tu, kjer parkirava, je bela zima. Tla pod nogami škripajo in se prav fajn hodi po snežni podlagi. 
Bela Planina Jezerca
Pogled proti Julijcem s parkirnega mesta

Sedaj pa pogled na kontra snežne razmere: nižje je sneg – višje pa je kopno.



Nadaljevanje poti, čez ograjo ...

.. ampak mimo se da iti tudi lažje!

























Lep dan na plano privabi tudi jadralne padalce.



Hm ... eden od njih poskuša pristati na oddajniku :)






Grički in doline pod soncem

Mimo zaledenelega jezerca na Planino Korena


S Planine Korena pa desno, na naslednjo planino.


Krajši odsek, na katerem je jeklenica in tudi ena zanimivost – fosil.
In res še vedno je tu! Od takrat, ko sva nazadnje tu hodila, se ni nikamor premaknil – zares pravi fosil!


Malo naprej pa skoraj stopiva na njegov ponaredek, ki pa je za en dr...

Planina Košutna











To še ni vrh,
bo treba ša malo naprej ...

Siva cona kamniški vršaci



Tudi danes je dan odprtih vrat!
Seveda greva naprej ...

... in tu so že razgledi z vrha:


 Kamniško sedlo od daleč in približano
Tudi tam je vse kopno!

Kompotela 


Bivak pod Triglavom?


:) ne, le vpisna skrinjica


Ker vidiva, da je tu povsem kopno, se odločiva za sestop čez greben Ježa. Tako je najina pot nazaj kontra smeri prihoda.

Kontra smer:

Pogled na Planino Korena z grebena Ježa

Decembrsko rastlinje


 Spust po žlebu



Pogled navzgor





Pot čez greben Ježa je zelo razgibana:
velikokrat se je treba spustiti, še večkrat pa povzpeti.

















Čez Ježa (zadaj za mano) sva se prebila, zdaj morava še čez te štrike ...
... da prideva do vodnega zajetja na Zvohu.

Tukaj pa je en jadralni padalec za las zgrešil kopanje v bazenu ...








Z Zvoha s sedežnico na vrh Grintovca?

Na srečo ne :)
Pogled na belino tam nižje


Zaščita za smučarje?
Morda.


S smučiščem pa se najina kopna pot konča. Za nadaljevanje poti se bo pač treba nekako znajti.
 Pa se znajdeva, nadeneva si dereze in hopla na smučino ...



Kontra temperature, kontra snežne razmere in kontra smer – ni kaj, današnji kontra gorski svet je bilo prav zanimivo izkusit!