Prijazni obraz zime (2. del)
Včeraj sva prijazni obraz zime izkoristila za sankanje s starega mejnega prehoda Ljubelj. Ja, s spustom po "puklasti" snežni progi nama je zima pokazala tudi svojo igrivost. Kaj pa danes, bo zima še naprej prijazna? Pa pojdiva pogledat, kakšna je zima v dolini Krnica.
Pred tem mostom parkirava.
Z vožnjo ne bo nič ... sem sva prišla, da bi hodila. Zato greva lepo peš naprej!
Pot sonca v tem letnem času je bolj nizka, zato je del te doline še v senci. Ne glede na to se mogočna stena Prisojnika prav lepo vidi ...
... vidiva celo njegovo Zadnje okno.
Skozi dolino se vije reka Pišnica. Kljub nizkim temperaturam živahno teče po svoji strugi.
Sončni del doline:
Prisojnik (na sredini)
Razor (na sredini)
Ob reki:
Snežni smeško
Reka postaja vse ožja, ...
... dokler je ne pogoltne sneg.
Kooliko stopinj ...
... midva pa greva delat svoje.
Pri križišču zavijeva v gozd ...
... si nadeneva krplje in greva po svoje. No, ne čisto po svoje - Boštjan gre po sledi enega gozdnega prebivalca ...
... jaz pa po sledeh Boštjana :)
Prednost krpelj je ta, da lahko ubereva svojo pot čez takšno snežino, juhu!!
Dve skali (na spodnji sliki, ne zgornji ;))
Med hojo ujeti pogledi:
In vmes ujameva tudi kakšno deblo :)
Prideva do koče v Krnici.
Najprej malo postojiva, ... 
... nato še posediva.
Ptičkov ni, morda so prebrali kažipot in odleteli tja??
Midva pa ne slediva temu kažipotu. Odpraviva se po svojih sledeh ...
... no ja, vmes narediva še kakšno novo.
Pogled nazaj
Sezujeva krplje in se vračava k avtomobilu.
Prvič sva obiskala dolino Krnica in navdušila naju je! Očitno je k temu svoje prispeval prijazni obraz zime. Že razmišljava, da bi jo znova obiskala in po glavi nama rojijo ideje: tudi tu bi se dalo sankati, morda celo kdaj ob soju polne lune, poleti bi bilo lepo to pot prekolesariti ...
