Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Ušesa Istre

10. 4. 2015


Že nekaj časa naju premaguje radovednost – le kaj se skriva na Kraškem robu. Malo pobrskava po spletu in prebereva marsikaj zanimivega. Tukaj je mogoče videti naravni bunker, naravni most, spodmole, gnezdišča redkih ptic ... Ni kaj, najbolje, da se odpraviva na pot in si vsaj nekaj teh zanimivosti pogledava od blizu.



Pot po Kraškem robu







Tukaj na razgledni točki,
s katere se lepo odpira pogled od Slavnika do Učke,
pustiva avto ...



Slediva kažipotom ...

Prebujajoča se pomlad
Z nekaj malega domišljije je mogoče videti profil srne ali pa ...

Na robu















Ups,
ob vsej lepi naravi še nekaj tehnike :)

Tukaj pa je že čisto blizu prva znamenitost ob poti ...
 ... naravni bunker


... pa hitro v njega ... 

 



Na skalah ...








Še nekaj skal in malo domišlije in
vidimo lahko ...
Potka se nadaljuje ...


... do Orlovega gnezda oziroma
Velega Badina (359 m)






... in mimo rožic naprej do naslednjih znamenitostih ...

























... in to je: naravni most











































Sedaj pa se nama že odpre pogled na Ušesa Istre ...


























 Tukaj se je vredno ustaviti, bolj podrobno razgledati ...


 
Zakaj so te čudovite stene dobile ime Ušesa Istre? To simpatično ime so dobile zaradi previsne oblike. Drugače pa so to spodmoli oziroma vodoravne jame pod previsno steno.
 











Pred odhodom še en selfi ...

Ker želiva prisluhniti Ušesom Istre in ne želiva vznemirjati ptic, se ogneva nama zelo mikavni poti po skalah in se k avtu vrneva po isti gozdni poti.

Seveda pa je mikavna tudi bližina morja, zato sledi še ...




Pot do kavice
 
Iz Fiese do Pirana
Spredaj sladkovodno jezerce, zadaj slano morje
Sprehod med drevesi in po drevesih ...


























... in kavica









                 z razgledom na ...
... morje

... in še nekaj slikic sončnega Pirana








 Hodila sva po Robu,
prisluhnila Ušesom,
posedala ob morju - dovolj je za en dan ...

Samo še selfi na Tartinijevem trgu narediva in potem domov :)



Slap Orglice (870 m)

4. 4. 2015

Plan B. Ja takšen je naslov današnjega hribovskega potepanja. Plan A je bil: lepa sončna sobota skupaj s skupino MI na razglednem vrhu. Vreme pa se ni držalo tega plana - zato sprememba in plan B. Za tak plan je najprikladnješe to, kar imava blizu.
Zapeljeva se v Kamniško Bistrico in se odločiva za potko, ki vodi do okoli 40 m visokega slapa Orglice.




Prijetna gozdna pot naju pelje ob potoku Kamniška Bela.
























Možic














Možic pri slikanju možica.













 
Redek pogled na en vrh v tem vremenu.
 
 
  

Čeprav so ob prebujanju pomladi še vedno vidni sledovi lanskega uničujočega žledoloma, nama pogled razvedrijo živahne pomladne cvetlice.

 
Sicer ni razgledov po vrhovih, zato pa je tu pod nogami toliko bolj pisano.






















 



Postanek pri slapu

Morda zanimivost povezana z njegovim poimenovanjem: Po nekaterih zapisih naj bi ga imenovali Orličje - po orlih, ki naj bi nekoč domovali v teh prepadnih stenah. Bolj v rabi pa je ime Orglice. Takšno ime naj bi dobil zaradi šumenja, ki naj bi bilo podobno zvoku orglic.

























Nazaj grede pa slediva še kažipotom za partizansko bolnišnico.




















 
Žal je tudi tu žledolom naredil veliko škode. Podrl je velika drevesa, ki so nekoč skrbno varovala to bolnišnico. Sedaj na dogodke iz tistih vojnih časov kaže nekaj temeljev in spominska plošča, ki tudi omenja, da je v tej bolnišnici umrl ameriški pilot. (Nekaj podrobnosti o nesrečnih dogodkih, ki so krivi za smrt tega mladega pilota, je mogoče prebrati na tem linku.)



 

Še marsikateri zgodbi iz tega konca kamniških planin bi bilo zanimivo prisluhniti, pa naju začne preganjati dež.
  
Kljub dežju še zavijeva k izviru Kamniške Bistrice, narediva nekaj slik in tako zaključiva plan B.













 







   ... oba zadovoljna s planom B ...