16. 6. 2023
Dolina Kobile (zgornji del)
Lansko jesen sva opravila sprehod po spodnjem delu doline Kobile. Danes, na lep poletni dan, pa se nameniva prehoditi še zgornji del te doline.
Parkirava na začetku gozdne ceste.
Po njej greva do točke, na kateri sva zadnjič zaključila najin sprehod.
Pod to cesto se vije potok Kobilščica oziroma Kobila in ob njem je dobro vidna potka, po kateri sva zadnjič hodila.
Vidiva lahko tudi mostičke, čez katere sva lepo po suhem prečila potok.
Ob cesti pa vidiva grozno lep cvet. Pa ne "grozno" v koroškem narečju (ki pomeni "zelo"), ampak v dobesednem pomenu, ker "grozno" velja za pajka, brr, teh pa se bojim ...
Tako, prišla sva do tam, kjer sva zadnjič obstala. Sedaj se lahko podava v raziskovanje zgornjega dela doline Kobile.
Deževje pred nekaj dnevi je poskrbelo, da Kobila ni suha.
Kobilščico spremljajo majhni potočki (ki jih poimenujeva Žrebički). Ti ob Kobili nagajivo tečejo kar po potki, po kateri hodiva.
No, čez Kobilo pa so tudi tu speljani mostički ...
... eni so trdni ...
... eni bolj majavi ...
... eden je celo podrt ...
... tu in tam kakšen tudi zmanjka ;) ...
... ampak čez vse lepo prideva. Hm, kaj pa čez ta dvoetažni most?? Na srečo naju potka ne vodi čez njega!!
V objemu divjine
Ostanki nekdanje civilizacije ...
... pritegnejo najino pozornost.
Gre za ostanke pleterske žage na vodni pogon in očitno je, da že dolgo ne obratuje.
Potok se oži, bližava se kotu doline.
Pot se nadaljuje navzgor, navzgor pod ovirami.
Uf, pa sva le prišla skozi ...
... in nadaljujeva pot navzgor proti lovski koči.
Glede na spremljajoče pajčevine tukaj ni veliko prometa.
Ja, pri koči res ni nikogar!
Boštjana pričakajo rogovi, ... no ja, tistih na steklenički bi bil bolj vesel!
Od koče nadaljujeva pot, ki po drugi strani preči strmine nad dolino Kobile. Čaka naju še kar nekaj razgibane hoje:
malo po ravnem ...
... tu in tam dol ...
... hja, marsikje pa še strmo gor.
Poleg tega se ves čas srečujeva z "žrebički", ki kar čez stezo "tekajo" v dolino h "kobili" ...
... tako da za prehod pridejo prav kamni ...
... debla ...
... ali pa enostavno šploc šploc po blatu.
Kljub živahni hoji je mogoče ob poti ujeti še druge naravne utrinke:
Markacije naju privedejo ...
... na vrh grebena, kjer se pridruživa potki, ki je povezava za Ravno goro.
Tukaj sva že hodila, zato veva, da potka gre samo še navzdol ...
... navzdol do izhodišča. Takole, pa sva nekako zaokrožila dolino Kobile, kolikokrat sva prečila Kobilščico, nisva štela, sva pa s pomočjo aplikacije preštela korake (16.777) in izmerila razdaljo (12,7 km).
Nekaj utrinkov iz doline Kobile v videoobliki
Videoprojekcija prehojene poti