17. 4. 2025
Veter v krilih
Danes nama ta muhasti april postreže z vetrom. Piha tako močno, da so trajekti večinoma odpovedani. Ampak midva ne dovoliva, da bi veter odpihnil najine današnje plane. Odpraviva se na vrh Sis, na višino 639 m. Nad njim kraljujejo mojstri jadranja po zračnih tokovih - beloglavi jastrebi.
Parkirava.
Pogled čez cesto na hrib Sis.
Ko hodiva gor, vmes še preveriva, če je na parkirišču vse ok.
Nekako pa začenjava dobivat občutek, da sva tudi midva pod drobnogledom. Občutek naju ne vara ...
... preletavati naju začnejo jastrebi. Ko potešijo radovednost, odjadrajo visoko pod nebo. Ker se vztrajno premikava, jim nisva zanimiva, saj so to mrhovinarji in imajo na svojem jedilniku samo tisto, kar se ne giba več ;)
Lepo jih je opazovati, jih je pa težko ujeti v objektiv.
Sunki vetra večkrat pospešijo najin korak, dobro se morava držati.
Odslužena polžja hišica
Drevesa, ki imajo za seboj že veliko vetrovnih zgodb.
Od tam piha sem gor.
Na vrhu
S Krkom v ozadju
Creški krak
Nazaj se spuščava po isti poti ...
... s pogledom kot iz ptičje perspektive.
Videoprojekcija poti, kjer sva videla veter v krilih.
Z avtom se zapeljeva še bolj dol pod vznožje vrha Sis, v kraj Beli. Tukaj je Center za obiskovalce in okrevanje beloglavih jastrebov, ki veljajo za simbol otoka Cres.
V muzeju imajo predstavljenih veliko zanimivosti iz življenja beloglavih jastrebov.
Prikaz njihovega bivalnega okolja v naravni velikosti.
Kako veliki pa so? Nekako takole:
V centimetrih to pomeni, da zrastejo od 93 do 110 cm v višino, razpon kril je med 235 in 290 cm in so težki od 7 do 12 kg. S temi karakteristikami so beloglavi jastrebi med največjimi letečimi pticami. Na Hrvaškem se njihovo število giblje okrog 100 parov.
Trenutno v tem centru skrbijo za okrevanje štirih jastrebov. Lahko jih gremo pogledat, ampak samo čez zastekljeno okno.
Ko jih želiva slikati, žal ujameva samo najin odsev v šipi :(
Ampak treba se je malo znajti. Najdeva majhno luknjo v leseni steni in ... evo jih lepotce!
Všeč nama je, da sva jih lahko videla tudi bolj od blizu.
Vzameva si čas še za en kratek krog po mestecu Beli.
Vodnjak
Ni wc školja s pokrovom ;)
Kako nizka vrata!
Ulica, ki je dobila svoje ime nekoč, nekega muhastega aprila ...
Še en selfi na vetrovni razgledni točki.
Če na koncu povzameva tokratno izkušnjo aprilskega morja, lahko rečeva, da je bilo vreme kar precej muhasto. Ampak ker sva temu primerno prilagodila načrte za hojo, sva lahko z izkupičkom doživetij zelo zadovoljna. Tiste neizpolnjene dobre ideje za tukajšnje pohode pa lahko ostanejo za kdaj drugič.