Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma
Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam lep spomin, namreč z Boštjanom sva bila edina gledalca,
celo dvorano sva
imela zase. No pa nazaj k mojemu naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč.
Kdo pa se
skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog
je namenjen takim. Toda pod MI se
skriva še nekaj več. To sva tudi midva z možem. Poleg tega obstaja
še skupina MI:
Milena in Branko, Matjaž in Ružica, Andrej in Nada, Jože ter midva. Že skoraj 20 let redno
skupaj
premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo.
V naslovu je tako zajet
namen tega dnevnika: z ljubitelji gora deliti vtise z najinih hribovskih popotovanj
pa tudi s popotovanj skupine MI.

Pa prijetno pot pod noge!

Malo drugače: Kokuletovica (dobrih 65 km)

30. 9.-3. 10. 2019



Malo drugače

Zakaj malo drugače? Zato ker sva tokrat z gorskih poti zavila na obmorske kolesarske steze. Najino izhodišče je apartma v kraju Kokuletovica pri Rovinju. Na poti do njega se najprej ustaviva tam, kjer se začne (ali pa konča) Limski kanal.



Kot je videti, turistične sezone tukaj še ni konec - avtodomi, avtobusi naju skoraj zaparkirajo ...


... in tudi turistične ladjice še vedno prevažajo dopustnike.




Pristanek na kamnu?



Brez skrbi, v kanalu je za plovbo še dovolj vode.



Prispeva v Kokuletovico, se namestiva v apartmaju ... in poženeva pedale!


1. dan (popoldansko kolesarjenje ob obali, 16 km)

Projekcija poti


Tako je, poženeva pedale, in to najprej proti morju. Dobro označene in urejene kolesarske poti naju prijetno presenetijo.



Prav zanimivo je, ko se pred nama odpirajo pogledi na morje z Rovinjem v ozadju.





To skalno steno oblegajo plezalci, kljub temu na njej najde svoj kotiček galeb.




Na razgledni točki, ko pred Boštjanom zmanjka poti.






Med "morskimi" možici


 
Nekateri so prav veliki.







Ptice na svojem otočku. A je mogoče morje premrzlo, da bi plavale v njem?



No, tudi midva danes v morje samo zakorakava, zaplavala pa bova morda jutri.



2. dan (kolesarjenje do razgledišča nad Limskim kanalom, 40 km)

Projekcija poti


Dobro sva se naspala. Po zajtrku sedeva na kolo ... rahlo čutiva "trdoto" kolesarskih sedežev, vseeno pa v pričakovanju novih razgledov poženeva pedale. Pred nama je razgibana pot ... pa kar poglejmo:

Najprej se spustiva proti morju. (V ozadju vidiva Rovinj, in sicer z druge strani kot včeraj).



Potem se pot obrne proti celini in naju vodi med oljčnimi nasadi ...



... med vinogradi ...



... tudi kaktusi ...



Avč ... kolesarski sedež je vseeno bolj udoben!!



... mimo zgodovinskih ostankov ...



... mimo konjev ...



... nikakor pa ne gre mimo klancev - po njih je treba pošteno poganjati pedale!



Zelo razgibana pot, ki naju ob vseh klancih spomni tudi na hribe :)


Nagrada za prevoženo pot je tu - razgledna točka s pogledom na Limski kanal!



Pod žabico se sprehaja en martinček.



Pogled na Limski kanal v smeri proti morju








Nekaj podatkov o Limskem kanalu (povzeto iz Wikipedije):

Ta kanal je okoli 9 km dolg in povprečno 600 m širok zaliv med Porečom in Rovinjem. Limski kanal je pravzaprav potopljen del Limske doline, ki se nadaljuje v notranjost Istre kot kraška dolina, v katero se občasno izliva potok Lim.








Še pogled na kanal v smeri proti celini




Malica



Promet v kanalu




Ladjice so tam spodaj ... toda najino prevozno sredstvo je še naprej kolo. Zajahava najina konjička in se odpeljeva proti apartmaju. Glede na to, koliko sva že vozila navzgor, pričakujeva, da bo zdaj pot peljala samo še navzdol, a se motiva, saj klancev še kar ne zmanjka ...



... od tu naprej se pot končno začne spuščati samo še navzdol proti morju. Ko ga doseževa, v njem tudi zaplavava in začuda sploh ni mrzlo. Poleg tega je za naju prvič, da se na jesen (bolj natančno 1. oktobra) kopava v morju. Prav prijetno je!



3. dan (dopoldansko kolesarjenje ob obali, 10 km)




Za danes popoldan je napovedana vremenska sprememba in valovi na morju so že prvi znanilci tega dogajanja. S kolesom se zapeljeva v zaliv Cisterna.






Ta zaliv je dobil ime po rimski cisterni iz 1. oziroma 2. stoletja našega štetja. Zdaj so tu samo še njeni ostanki.




Tudi v tem zalivu so možici in z začudenjem opazujeva, kako uspešno kljubujejo valovom.





Na tem koncu precej piha. Greva iskat zavetrje. Najdeva ga v drugem zalivu, in sicer na plaži Veštar. Napeljeva si mreže in si privoščiva poležavanje ...



Začne se oblačiti ...



Še pravi čas se vrneva v apartma, kolesa spraviva pod streho in pripraviva dežnike ...



Dežnik pride prav tudi najini obiskovalki!





Ni kaj, pred nama je lenoben popoldan. Ob poslušanju dežnih kapljic je prav prijetno počivati.



4. dan (odhod)

Na poti domov se spet ustaviva ob Limskem kanalu.



Tam na drugi strani najdeva razgledišče, kjer sva bila s kolesom
predvčerajšnjim.



Tokrat sva čas na morju preživela malo drugače in prav zanimivo je bilo ... in tukaj je še toliko kolesarskih poti, da si želiva še kdaj zaviti nanje.