Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma
Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam lep spomin, namreč z Boštjanom sva bila edina gledalca,
celo dvorano sva
imela zase. No pa nazaj k mojemu naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč.
Kdo pa se
skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog
je namenjen takim. Toda pod MI se
skriva še nekaj več. To sva tudi midva z možem. Poleg tega obstaja
še skupina MI:
Milena in Branko, Matjaž in Ružica, Andrej in Nada, Jože ter midva. Že skoraj 20 let redno
skupaj
premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo.
V naslovu je tako zajet
namen tega dnevnika: z ljubitelji gora deliti vtise z najinih hribovskih popotovanj
pa tudi s popotovanj skupine MI.

Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice iz okolice Cerknega: Slapovi

1. 9. 2021

4. razglednica

Včeraj je avto cel dan počival, danes pa ima glavno vlogo pri nabiranju slikovnega gradiva za to razglednico. Zapeljal naju bo na en daljši krog, vmes pa si bova pogledala nekatere slapove. Prvi na vrsti so:




Gre za tri slapove, ki jih na svoji poti ustvarja potok Davča. Poimenovani so preprosto: spodnji slap, srednji slap in zgornji slap.

Spodnji slap je najlažje dostopen. 

Parkirava pred tole konkretno lužo. Ob njej je mostiček, ki omogoča suh prehod.



Dovolj je vode, da uspevajo takšne gobe.



Čez naslednji mostiček



Cvet v svoji jutranji lepoti



"Skuštran" kamen



V rož'cah



In spodnji slap je že tu!


Greva naprej do naslednjega slapa.


Srednji slap
velja za najlepšega od Davških slapov. Pogledala si ga bova z urejene razgledne točke, od koder se ga tudi najboljše vidi.

Makadamska pot do razgledišča gre mimo kamnoloma po peščenih tračnicah.





Zadnji od treh slapov je malenkost naprej.

Zgornji slap pada do 6 m globoko v tolmun ozke struge in si ga je prav tako možno ogledati z urejenega razgledišča ob cesti.



To je bil prvi postanek. Nadaljujeva vožnjo po razgledni pokrajini in ovinkasti cesti. Tako naju ustavi pogled na slikovito vas Spodnja Sorica. Res lepo, zdaj si tudi lažje predstavljava, od kod slikarju Groharju navdih za njegova umetniška dela.



Peljeva se naprej in kmalu naju neplansko ustavi naslednji smerokaz:



Prvič slišiva za ta slap. Radovednost naju požene v strmi breg, da si ga pogledava.

Spodaj se vidi cesta, po kateri se bova še peljala.



Po začetni strmini sledi prečenje.






Pri slapu se potka konča. Trenutno vode ni veliko, potka pa je solidno urejena in zanimiva.



Ja, verjetno bi si ga bilo zanimivo pogledat še kdaj v bolj vodnatem obdobju. S takšnim razmišljanjem sedeva v avto in se odpeljeva naprej.

Najin naslednji, načrtovan postanek je: 




Potka v sotesko


Atraktiven vhod



Pogled navzgor




Pogled na stranske stene



Po kolovozu naprej



Domačija Driselpoh



Pogled nad domačijo: koča na Črni Prsti



Ob potoku



Pajčevina



Pri slapu



Povratek z razgledom



Umetniški utrinek ob izstopu iz soteske


Zanimiv sprehod je za nama. Zdaj greva pogledat še zadnji slap za danes, in to je:



Parkirava na praznem parkirišču - ja, to je prednost ogledovanja takšnih točk med delavnikom.


Ne, to še ni slap ;) 


Do njega je treba malo navzgor!



No, to pa je že slap! Po obstoječih podatkih je visok 62 m.



Počitek pod njim



Medtem nad nama kroži ujeda.



Le kakšen je videti slap iz njene perspektive? Tega žal ne moreva videti, lahko pa slap slikava iz žabje perspektive:




Iskrica



Veliki kamni



Ni kaj, po dolgem dnevu se prileže osvežitev za noge.


Sledi samo še vožnja do apartmaja, tam pa naju v hladilniku čaka osvežitev za grlo :)


Za na konec še "tekoči" prelet čez današnje slapove: