Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Kompotela (1989 m) in Vrh Korena (1999 m)

12. 1. 2020



Ko slike govorijo zase

Glede na prelepo vremensko napoved je danes veliko priložnosti, da se pride do slik, ki govorijo zase. Midva greva takšne "zgovorne" slike iskat v bližino Krvavca, bolj natančno na Kompotelo in Vrh Korena.

Parkirava na planini Jezerca.



Huš, je mrrazzz!!

Ja, mrzlo jutro je tukaj. Morda bi bilo bolje ostati v topli postelji?

Ne!!!

Že uvodni razgledi so dovolj zgovorni, da se splača biti tukaj.






Na tej višini se dela čudovit dan, nižino pa zaenkrat prekriva nizka oblačnost. Tako je spodaj morje oblakov, zgoraj modro nebo - ni kaj, to so idealni pogoji za lepe, zgovorne slike ... in zato bo za opis današnje poti dovolj le kakšen pripis k sliki. Sedaj pa "prisluhnimo", kaj slike govorijo ... Prijeten ogled!


Po mrzlem uvodu naju kmalu začneta greti tako hoja kot tudi sonce.







Hm, kdo sta ta dva?

Midva


Planina Koren


Melišče, na katerem v sneg za kratek čas odtisneva nekaj svojih sledi ...



... tu pa je veliko bolj trajen odtis, ki ga je že pred davnimi časi naredila školjka.
 

Planina Košutna



Nekaj belih zaplat nad planino Košutna ...


... beline je vse več ...



... zato je dodatna oprema še kako dobrodošla!



Naravnost pred nama se kaže bela streha Grintovca.


Ko z najine poti gledava na levo, vidiva Vrh Korena, ...


... Kompotela se dviga na najini desni strani ...


... in zadaj za nama se vidi na Krvavec.


Odškripava naprej po trdi beli podlagi.





Vrh Korena z druge perspektive


Levo vrh Košutna, desno Krvavec


Grintovec


In še drugi vmesni razgledi:


Sonce nad Košutno


Bela cesta direktno na špic Grintovca :)


Žive sence


Markantna markacija


Sončni led


Pod Kompotelo ...



... in na njej


Pred nama se odprejo razgledi vse od Velike planine do Triglava ... in naj slike same opišejo ta pogled:








Velika planina 


Lučki Dedec (na sredini), levo zadaj Velika Zelenica in Veliki vrh


Ojstrica



Kamniško-Savinjske Alpe (KSA) z morjem - očitno je kar visoka plima.



Kamniško sedlo


Skuta



Triglav



In še Vrh Korena, kamor greva zdaj.


Na poti do tega vrha prav tako ne zmanjka zgovornih slik:







Na vrhu sva, za nama je Grintovec.



Kompotela


KSA, in to brez morja - je že oseka.


Panorama


Še pogled proti Krvavcu

(P.S.: No, tale slika pove kar malo preveč, zato naj pojasnim, da ne gre za štuporamo.)


Krvavec in Zvoh



Julijci


Povratek



Zadaj Brana in Planjava


Že zmanjkuje snega.


Prezgodnji telohi


Kriška planina pod Krvavcem


Tako, zdaj sva prišla na izhodišče in ob vseh teh zgovornih slikah na koncu ne rabiva nič dodati ... no, dodajava samo še projekcijo današnje poti: