Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Pristovški Storžič (1759 m)

29. 5. 2016

Tisto zadaj desno je vrh Pristovškega Storžiča.
Na drugi strani meje 
Z letošnjim majskim vremenom je tako, da kar ne moreva in ne moreva ujeti pravega vremena na pravi dan. Zato zdaj na koncu tega meseca še poskusiva najti srečo z vremenom na drugi strani meje. Izbereva vrh na avstrijski strani mejnega prehoda Jezerski vrh, in sicer Kaerntner Storschitz oziroma Pristovški Storžič. To je izredno razgleden vrh nad Jezerskim.



Oba sva nasmejana, saj zaenkrat kaže, da bo danes za naju končno pravi dan s pravim vremenom za obisk gora.





Lep pogled na našo stran: severna ostenja Grintovcev

Razpotje pri lovski koči: levo zahtevna in desno lahka pot


Na senčni strani Alp??
Danes ne :)

 

 


 
















Žeje ne bo!

 
Za to zeleno jaso se potka spet vzpne.



Na bolj odprtem delu poti preveriva, kako kaj kaže z vremenom, in vidiva da Grintovci držijo z nama, ko s svojimi vrhovi zadržujejo oblake:

Jezersko

Ker ne rabiva skrbeti za vreme, se lahko razgledujeva tudi po tleh:



Avrikelj



Kmalu je pred nama popestritev vrhnji malo bolj skalnat del poti z nekaj varovali.

 













Se pa tudi tukaj vmes odpirajo lepi razgledi:
Košuta


Virnikov Grintovec, zadaj Storžič



 Še malo do vrha, ampak vseeno en selfi :) ...


 S cestami popisana pobočja na drugi strani meje

Ob stezi

Samo še malo ...
... in na vrhu

Gore na naši strani še vedno neumorno zadržujejo oblačne gmote, tako da je na drugi strani meje lepo razgledno:
 


Storžič s klobukom



Tam spodaj počiva najin avto.
Midva pa posedava tu na vrhu
 in si nabirava novih moči.
Milenini piškoti. Hvala. :)

Vračava se po isti poti navzdol. Zanimivo je, da po poti navzgor nisva srečala nikogar, sedaj ko greva dol pa je bolj živahno.


Malo nagajam fotografu ...
 








... no tale cvetka pa veliko lepše pozira :)


Kamniti srček
 
 Še en pogled na našo stran




Navkljub muhastemu maju nama je le uspelo ujeti nekaj sončnih trenutkov v gorah, pa čeprav na drugi strani meje!