Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Porezen (1630 m)

3. 4. 2016

Pobeljen Porezen
Odločiva se, da se danes povzpneva na Porezen. Z njim imava še neporavnane račune. Neke jeseni pred kar nekaj leti sva že hodila po njegovih pobočjih. Toda njegovega vrha nisva osvojila. Takrat sva prišla le do koče, naprej pa nama je pot zaprla bela gosta megla in izredno močan veter. Kaj pa danes, ali nama bo uspelo doseči vrh?



Vreme je na najini strani in tudi videti je, da je Porezen dobro razpoložen. Že tukaj, kjer pustiva avto, nama ponudi lep pogled na Soriško planino (slika desno)
in Črno prst (slika spodaj).


 










Danes si izbereva pot, ki ima izhodišče iz Petrovega Brda in na katero zakorakava po teh stopnicah.






Temu belemu žafranu se ob poti pridruži šopek pomladanskih velikih zvončkov:


Nekaj korakov naprej pa naju preseneti pogled na pomladansko pobeljeno pobočje Porezna, in to razkriva naslednji videoposnetek:






Ja, nisva še videla toliko teh cvetlic na enem mestu.
Glede njihovega imena pa še ena podrobnost:

Barbara jih pozna po imenu norice, nekateri jim pravijo tudi kronice, za Boštjana pa je to samo zvonček.


»Norica« med noricami  :)
Tudi Boštjan hitro najde svoje mesto za fotografiranje ... pri suhem drevesu:


Pozor! Kača!! 

... pa sploh ni nevarna ... brez skrbi se jo lahko prime ...

Še enkrat pogled na pomladansko belino ...

... in že je pred nama zimsko pobeljena pot.


Pomladne temparature načenjajo sneg,

zato potka postaja vse bolj mehka ...










Na grebenu, zadaj vrh Porezna

Na grebenu so ostanki bunkerja. Kot lahko preberemo na internetu, so tu ostanki labirinta podzemnih rovov, ki povezujejo utrdbe na vzhodnem in severnem delu Porezna. Te so predstavljale del italijanskega sistema utrdb pod imenom Alpski zid, ki so jih sezidali Italijani v času pred 2. svetovno vonjo na mejnem območju s Kraljevino Jugoslavijo.


Sedaj pa je pred nama bolj položna slalomska proga, še malo med količki do koče in vrha ...

 Tu pa začenja močno pihat ... 
  ... Boštjan drži se!



Kar mimo koče ...









... proti cilju







Ostanki »snežnega bunkerja«



Na vrhu


 Malo počitka nad strmino

 Zdaj pa razgledi
 Triglav

 Koča na Črni prsti

Blegoš


Proti Stolu
 Stol

Zelo razgleden je ta vrh!
Spet pa občutiva to, po čemer je tudi zelo znan - po močnem vetru.



Takole se zaščitiva pred tem vetrom.
  


 




Vetru se prepustijo tudi kavke.


Pri vračanju po isti poti ne gre brez še enega pogleda na ...


Pri avtu naju pričaka še pogled na Ratitovec.

Če se ozreva na to, kaj nama je danes ponudil Porezen, lahko rečeva, da imava zdaj z njim poravnane račune. Poplačal nama je z zanimivo in prijetno potjo po svojih pomladno in zimsko pobeljenih pobočjih.