Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Malo drugače: Kobilji curek (30 m)

24. 4. 2017



Malo drugače
Prvo živo bitje, ki ga srečava na potki.

Malo drugače. Kako? Tako da se namesto na kak vrh na Gorenjskem odpraviva v gozd na Dolenjsko. Ja, ta muhasti april naju danes, ko imava prost dan, spravi na Rob. Za kapljo čez rob pa poskrbi slap z zanimivim imenom. Več razkrijeva sproti. Torej danes se greva malo potepat okoli Turjaka na Dolenjskem. Najina prva postaja so Bajdinški slapovi.

Pogledava si začetne slapiče, ki so v gozdu blizu ceste.




In srečava tudi močerada, ki skozi listje presenetljivo hitro koraka.

Tudi midva zakorakava po listju navzdol ob potoku, mimo naslednjih slapičev.



Nič ne stopiva na ta mostič, samo slikava - tako je bolj varno :)



Še en slap:

Potok pa teče naprej ...

... malo mu še slediva ...

... nato pa se mimo teh hišk obrneva po gozdu navzgor nazaj k avtu.


Na vrsti je najina druga postaja: grad Turjak s svojo lipo.

lipa
Najprej se malo pomudiva okoli naravnega spomenika - Turjaške lipe. Ponaša se s starostjo več kot 300 let in 7-metrskim obsegom. No, po pripovedovanju domačinov pa naj bi bila stara 700 let. Res je stara, o tem se prepričava, ko si jo iz večih zornih kotov bolj podrobno ogledava:

na lipi


ob lipi












v lipi


Kaj pa grad? Pričaka naju naslednje sporočilo:


Vseeno se prepričava ... res je zaklenjen!


Ne preostane nama drugega, kot da samo pogledava skozi ključavnico ...


... in se sprehodiva okoli njega :)


  
Grb turjaških grofov z govedom tur.

Namreč v teh krajih je takrat bivalo danes izumrlo divje govedo tur, in prav po njih je kraj Turjak dobil svoje ime.














Medtem ko hodiva okoli gradu, vztrajno pogledujeva okoli sebe, če morda le srečava Turjaško Rozamundo.




Tretja postaja: Trubarjeva domačija.
Tu piše: Pred Bogom smo vsi glih.
Malo se razgledava po njegovi domačiji:





Trubar je imenovan oče slovenske književnosti ... hm, ... morda pa se na hitro kaj naučim od njega :)


Zdaj pa je pred nama četrta postaja.


Zapeljeva se do gozda na koncu zaselka Rob, da vidiva, kaj je tista kaplja čez rob z nenavadnim imenom. Stopava po stezi, po kateri poteka pot, ki sega v čas Rimljanov. Gre za pešpot ob rimskih obrambnih zidovih ali Claustra. Več o tem se da prebrati na tablah ob poti.

Čeprav so te podrobnosti iz zgodovine zelo zanimive, sva midva trenutno bolj osredotočena na naravne znamenitosti ...

... in to je slap Kobilji curek!

Je najvišji dolenjski slap. Sestavljen je iz dveh 15-metrskih stopenj, ki ju loči komaj opazen plato. Zanimivo ime mu je verjetno izbral gozdni furman, ki je med počitkom in malico opazoval svojo kobilo med opravljanjem male potrebe.

 
 


Spodnji del slapu:






Zdaj pa še zgornji slap skupaj s kranjskim jegličem (Primula carniolica), ki si je apnenčasto steno ob slapu izbral za svoje domovanje.
 














 










Pri miljniku, to je oznaka,
ki je postavljena na vsaki milji te pešpoti claustra.




Pred avtom ujameva te lepe modre cvetke:
Zdaj pa v avto, da se odpeljeva še do zadnje, pete današnje postaje ...
... do torte ob Ljubljanici ... nmjam :)
 

No, tako naju je danes april s svojo muhavostjo med drugim pripeljal na Rob in do slapa z nenavadnim imenom. Res zanimive reči si je mogoče ogledati na tem koncu in prav nič nama ni žal, da sva se odločila za hojo v naravi malo drugače.