Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Mrežce (1965 m)

7. 2. 2019

Hribi ... morje ... hribi
(1. del)

Pred nama so trije prosti dnevi. Kaj si izbereva za danes? Mrežce! To je razgleden vrh nad Pokljuko, na katerega je tudi v zimskih razmerah razmeroma varen dostop. Prav zato ga imajo na svojem seznamu turni smučarji in krpljarji. Med slednje spadava tudi midva. Tako v mrzlem jutru (brr: - 10 °C) na nahrbtnik naloživa krplje ...


... in zakorakava v sončen dan.


Planina Zajavornik

Viševnik, Mali Draški vrh in še dva soseda






Pod bremenom zime









Pod bremenom nahrbtnika 



"Sotrpina"















V smeri kažipota ... hodiva naprej ...


... po poti do koče.




Od koče naprej nama smer kažejo sledi smučarjev.

















 Gledam gor v modro nebo in oskubljene macesne.

Višje ko greva, bolj se odpirajo čudoviti razgledi:



Bežen pogled v nezimsko dolino
 

 No, tu pa je zima še vedno bela :)
 

Stol

Naravni okraski







Geometrija na nebu

"Avtocesta" na snegu

Sence in sledi

Ob vsem tem razgibanem "dogajanju" nama do vrha mankja še čisto malo. Res je ... vrh je prav tam, kjer se črta dotakne snega!



In naslednje fotografije dokazujejo, kako zelo razgleden je ta vrh:






Triglav in Kredarica


Panorama

Pa še midva ;)

Sonce se nagiba že v drugi del dneva in ne preostane nama drugega, kot da si nadeneva krplje in se spustiva po belem snegu ...


... in to so najine sledi!


Tako pa je, če te sneg hoče pogoltniti ...


Pot navzdol nama gre hitreje, kot je šlo gor. Hm, le zakaj?! Sva že na planini, nad nama je sicer še vedno modro nebo brez oblačka, ni pa brez vzorca. Popisano je s črtami zračnega prometa. 


Na planini se svetlika led, ...


... ki ga previdno preizkusiva :)



O, dobro drži! Vseeno stopiva nazaj na stezo ... 


... ter z očmi in tudi s fotoaparatom še enkrat pogledava to prelepo planino.


O, kako lepa je lahko zima. Samo malo, zakaj pa je potem v naslovu omenjeno tudi morje? No, več o tem bo razkril jutrišnji dan.



1 komentar:

Unknown pravi ...

Vse skupaj je bilo zelo lepo upam da bo tako tudi ostalo