Med pogledom na morje in na Alpe
Na kaj bi moral stopiti, da bi lahko z enim pogledom ujel morje in Alpe? A bi bilo dovolj, če bi stopil ne en kucelj? Zakaj pa ne! Najti moraš samo ta pravega ... in zato greva danes na Kucelj. To ni navaden kucelj, ampak je razgleden vrh s takšnim imenom. Je eden od vrhov Čavenskega grebena, ki se dviguje nad očarljivo Vipavsko dolino. Tja naju vodi:
Srednječavenska pot preči čavenska pobočja, je lepo razgledna in zanimiva. Pa kar z nama:
Ta pot se vije med listavci,
borovci,
med skalami,
ob razglediščih,
mimo cvetov na tleh
in na drevesih,
po meliščih,
ob steni z jeklenico ...
... in na takšni poti se je seveda treba tudi ustaviti,
si vzeti čas za razgled,
pa tudi za kak selfi ;)
Pred nama je še nekaj prečenja skozi gozd.
Pogled v nebo
Pri tem hroščku zapustiva prečenje in čaka naju nekaj strmine.
Prideva na travnata pobočja Male gore z vsemi mogočimi smerokazi.
Tukaj tudi presenečena ugotoviva, da narcise niso samo na Golici ...
Sicer so narcise že v odcvetu, ampak dobro je vedet, kje še se da najti travnike narcis. Morda drugič prideva malo prej ...
Potka, ki pelje do koče na Mali gori.
Koča??
Ne, prava koča je tu, za drevesom ... Ups, ni se mi uspelo pravi čas skriti :(
Na tej Mali gori pa znova smerokazi ...
... Koliko bi jih šele bilo, če bi se imenovala Velika gora!? ... No, nekje med temi tablami najdeva tudi smer za Kucelj.
Gorski model ptičje hišice
in nekaj gorskega cvetja
Pred gozdom
V gozdu
Iz gozda
Proti Kuclju
No, zdaj morava premagati samo še ta kucelj in sva na vrhu.
Tudi ta hrošček premaguje svoj kucelj! Le pogumno naprej ...
... in Kucelj je tu!!!
Tako zdaj stojiva na Kuclju ... in res: z enim pogledom ujameva morje
in Alpe!
Oddahneva si, da sva za takšen pogled našla pravi Kucelj. Oddahneva si tudi tako, da si vzameva čas za malico,
birokracijo,
rožice,
lepe razglede,
za takšne
in drugačne detajle :)
za panoramo
in seveda za selfi.
Za naju je prišel čas tudi za odhod. In medtem ko zapuščava vrh, srečava hroščka, ki mu je očitno uspelo premagati ta kucelj.
Hrošč seveda lahko poleti, nama pa ne preostane drugega, kot da za sestop ubereva pot pod noge.
Nekaj utrinkov z druge strani Kuclja:
Po dobri uri hoje se priključiva na del Srednječavenske poti, po kateri sva danes že hodila. Razlika je le v tem, da zdaj hodiva v kontra smeri in gledava pokrajino, kateri sva prej kazala hrbet.
Na koncu poti lahko z zadovoljstvom potrdiva, da je z enim pogledom res mogoče ujeti tako morje kot Alpe, samo na pravi kucelj je treba stopiti!