Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Vrh Ljubeljščice (1704 m)

23. 2. 2019

Belina Zelenice

Kar nekaj dni je že prav prijetno toplih, tako da v nižini skoraj ni več sledov zime. Ampak za danes so napovedane nižje temperature, za katere naj bi bil odgovoren močan severni veter. Ta veter pa naj bi poskrbel tudi za jasen, sončen dan. In to slednje naju prepriča, da sva za lepe razglede pripravljena kljubovati vetru in mrazu ... Tako se odpraviva na Zelenico.


Parkirišče na Ljubelju kaže, da je Zelenica dobro obiskana.



Zelenica naju pričaka v svoji belini. Tam, kjer se ta belina zelo blešči, pa je treba biti previden ...


... ali pa primerno obut!


Tukajšnja belina še posebej privablja smučarje.

 
Smučarji se vztrajno vzpenjajo po strminah, saj tukaj ni več vlečnic zanje. Na srečo jim pot ureja ratrak.


Pri zaprti koči Vrtača, mimo katere je nekoč za smučarje vozila enosedežnica.


Poleg hladnega zraka začenjava čutiti tudi moč vetra.

Vrtinci vetra





Napihan sneg 



Iz senčnega dela prideva na sonce :)


Pogled navzgor




Pogled naprej pa nama že odkrije Dom na Zelenici.



To sva si danes postavila za cilj. Vendar je dan preveč lep, da bi obsedela tukaj. Zato cilj prestaviva nekoliko više.

Pogled na Vrtačo

Pogled na Begunjščico

No, ta vrhova sta danes za naju vsekakor previsoka cilja. Zato se obrneva v drugo smer in izbereva vrh, ki nama je dostopen.


Greva na Vrh Ljubeljščice. Vse bliže sva vrhu, vse bolj piha ...



... ampak razgledi so čudoviti!

Triglav 


Stol

Vrtača

Greben Košute (zadaj)

Nazobčan greben Ljubeljščice

Prepihana midva

Da se malo ogrejem, posnemam sončne kolektorje - deluje ...


... a še vedno piha, piha. Malo pod vrhom poiščeva zavetje, saj je čas za malico.

A bi čaj?


Posediva ob čaju in pecivu z razgledom na kočo.


Dom na Zelenici: Ni hišica v preriji, ampak hišica v belini.


Prelepi razgledi, ampak treba bo v dolino.


Pri nekdanji vlečnici z imenom Triangel.



Veja "ribja kost"


Po zatišju prideva spet na vetrovno področje.


Kviz: Kdo je kdo?


Ja, na tem vetrovnem področju takole zadekana opazujeva vrtince vetra ...



... vidiva pa tudi skalo, ...


... hm ... in ne veva, kateri prst drži, morda drži figo ali pa ... 

Naj še tako piha, se nič ne pritožujeva, saj tudi tu za gorami posije sonce ...





S pogledom na Košutico in Veliki vrh zapustiva belino Zelenice.



Torej, kakšna je bila danes Zelenica? Bela, vetrovna in čudovita. Za to, da sva doživela belino Zelenice, je bilo vredno kljubovati vetru in mrazu!


2 komentarja:

Unknown pravi ...

Zelo lepo ampak povedati moram da lahko veliko vetra doživimo tudi v dolini

Ati in Mami pravi ...

Ja res je tudi tukaj piha vendar v zavetju svojega doma ali avtomobila se to ne čuti.
Ta vajina doživetja so res nekaj posebnega in sva z mamico zelo vesela da znata uživati v tem čudovitem stvarsvu in dajati hvalo njemu ki si to zares zasluži. Ati & mami