Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Planina Zajamniki (1280 m)

7. 12. 2021


Zima zima bela ...

... je Zajamnike zajela, pa tako je lepo bela, da bova na pot še krplje vzela! 

V mrzlem jutru se zapeljeva na Pokljuko. Parkirava na Rudnem polju pri -12° C.


To je danes najino izhodišče za pot na planino Zajamniki. 



Zimski pogled na Viševnik



Špalir belih smrek - potka v zimski idili!





Opa, previdno!!



Ampak bika ni, saj pašnik
trenutno ni prave barve. Lahko brezskrbno zakrpljava po belini.



Prideva do ...



 ... sončne planine Praprotnica ...



... s simpatičnimi dimniki ...





... in hribovskimi razgledi.



En sončni selfinasmeh



Nato nadaljujeva pot naprej v gost gozd.



Hodiva pod krošnjami visokih dreves ...



... mimo vejic, na katerih je ujet sneg ... 



... in led.



Pot naju vodi mimo snežnega "korneta" ...



... in pod "drvolokom".



In tako prideva na planino ... 



... med lesene hiške.









Posebnost te planine je, da so pastirski stanovi razpotegnjeni v ulico. Glede na to, da je od tukaj tudi čudovit pogled na Julijce, lahko upravičeno rečemo, da je to ena od najlepših "ulic" pri nas!



Tam na gričku na koncu ulice je razgledna točka. Tja sva namenjena.



Na razgledišču naju pričaka klopca.

Usedeva se ...



... in odvijeva sendviče :)


Sledi malica z razgledom!







Po dobrotah iz nahrbtnika in po nagledanih lepotah se z obnovljenimi močmi postaviva na krplje. Na izhodišče se ne vračava po isti poti, ampak delava krožno pot. 


Najina sled po samotni poti



Belina



Snežna kapa ... pa hitro mimo nje, da nama slučajno ne zgrmi na glavo ;)



Snežni prah



Vmes se odpirajo tudi pogledi na vrhove, ki sva jih v preteklosti že obiskala.


Veliki Draški vrh


Tosc


Viševnik


 

Popoldansko sonce se prebija skozi drevesa ...



... in na snegu riše vse daljše sence.



Prideva na izhodišče. Na krožni poti, dolgi 11,5 km, naju je grelo 15.622 korakov. Ampak zdaj, ko se ustaviva, spet začutiva mraz. Pa saj je zima - zima zima bela, ki naju je danes s svojimi lepotami čisto prevzela!


Videoutrinek Zime zime bele


In še videoprojekcija krožne poti


 


3 komentarji:

Potepuh pravi ...

Oooo kok lepo!! Prava zimska idila!! ;)

Tanja pravi ...

Waw čudovito)) se mi prav lušta iti tja))

Breda Vrenčur pravi ...

Res lepo, zimska pokrajina ter prelepe oblike snežnih skulptur tudi mene vsako leto znova prevzamejo. Pa še malica na "placu" s *****, kaj češ lepšega! Lp B