Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Javoršek (1344 m)

31. 10. 2021


 

Le mimogrede omenjen vrh

Danes je nedelja z nič kaj posebnim vremenom. Zapeljeva se na prelaz Črnivec. Če s tega izhodišča krenemo proti severu, lahko pridemo do dobro znanih ciljev, kot so Kranjska Reber, Kašna planina, Lepenatka in Veliki Rogatec. Hm, kam pa pridemo, če s prelaza krenemo v nasprotno smer? Greva kar takoj pogledat!


Pot začneva po lepo speljani makadamski cesti. Po njej hiti pisana gosenica s svojimi številnimi nožicami.



Midva pa s svojimi 2+2 nožicami ubereva bolj zmeren tempo :)



Za makadamom pride na vrsto hoja po listju.



Bežen pogled v smer proti Lepenatki.



Nato sledi hoja po poznojesenskih travah.




Kam vodi pot? Nikjer ni tabel, ki bi pohodnika usmerjale na kak vrh. Ampak razgled, ki se tu in tam pokaže med oblaki, naju preseneti.



O, vidiva lahko Kamniško-Savinjske Alpe! Ojstrico si lahko celo takole približava:


Ob takšnem razgledu dobiva dodaten zagon za hojo proti trenutno še neznanemu vrhu.

 

Znajdeva se nad planino Ravni. 


 

Nad njo pa je mrzlo sedlo Prevala.


 

Pogledava naprej, na breg v meglici ...



... in pogledava na zemljevid, na katerem razbereva, da je tam nekje vrh z imenom Javoršek. Odločitev pade: Ja, greva na Javoršek!

Še prej pa pogledava nazaj proti sedlu, za katerim se dviguje vrh, ki se, kot prebereva na zemljevidu, imenuje Ostri vrh.



Zanimivo, meglice se dvigujejo, tako da lahko brez težav iščeva prehode po neoznačenem terenu.


 

Tam nekje med tistimi smrekami se skriva vrh.


 

Evo ga!



Z njega ni razgleda, zato se vrneva na travnato ravnico pred gozdom.



Privoščiva si topel čaj in pogled na gibanje meglic pred Kamniško-Savinjskimi Alpami.


 





S tega razgledišča se vračava po drugi poti.



Mimo naju po strmini pridrvijo gamsi. So tako hitri, da jih ne uspeva dokumentirati s posnetkom, zato kot dokaz prilagava samo njihovo zapuščino ...


 

Z druge strani prideva spet do planine Ravni in s tem "zaveževa klobaso".




Od tu sledi povratek po isti poti kot prej, le da je zdaj sonce nekoliko nižje.



Ko prideva domov in želiva po spletu najti kak opis za najin današnji vrh, ugotoviva, da je ta vrh le mimogrede
omenjen po imenu, saj drugih informacij o njem ne najdeva. Zato pa lahko glede njega nekaj zapiševa midva, in sicer do njega vodi prijetna samotna pot, tik pred vrhom pa je zelo lepo razgledišče na Kamniško-Savinjske Alpe.


P. S.: Morda pride prav še podatek, da je pot s Črnivca do Javorška in nazaj nanesla
13,3 km in 17.962 korakov.


Sledi še videoprojekcija poti na Javoršek



2 komentarja:

Breda Vrenčur pravi ...

O to pa je bila zelo lepa varianta, namesto na zadnja leta obljudeno Kranjsko reber , rajši na Javoršček.Lp

Ati in Mami pravi ...

Vedno izbereta zanimive poti in sva vesela da najdeta v natrpanem urniku čas zase in se odklopita ob pogledu in doživljanju tolikih lepot, ki odsevajo Božja velika dela.
A bi hotela še enkrat na to pot in bi spravila v nahrbtnik gamsovo zapuščino, saj bi mi še kako koristila na vrtu (pridelke bi si pa podelili)
Ati & mami