Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Tosc (2275 m)

24. 9. 2021



Najlepši pogled na tri glave Triglava

 
Danes greva na Tosc. Naj ga na kratko predstavim: nahaja se v osrčju Julijskih Alp; že samo ime ga uvršča med "debeluhe" naših gora; je najvišji vrh v grebenu, ki se dviguje jugovzhodno nad dolino Krma; njegova posebnost pa je najlepši pogled na vse tri glave Triglava.


Sva na izhodišču nad Rudnim poljem in zdaj je čas, da od besed preideva na korake.



Jutranji pogled




Luna bledi.



Sonce prihaja!



Koraki po stopnicah



Pogled nazaj



Pogled na nazobčan Srenjski preval.



Na ravnici Jezerce



Nato vzpon na Studorski preval



Cvetlični pogledi






Repek letalske sledi



Na Studorskem prevalu s pogledom na drugo stran. Prečna črtica je najina potka.



Potka






Kaj se pa tam kuha?



Ah, samo oblaki daleč zadaj v enem hribovskem kotlu.


 

Pogled v najino smer, tja v smer pobočja Tosca, je čisto brez oblačka.



Lahko mirno in nasmejano nadaljujeva začrtano pot.



Najin izvoz



Ob njem pa bioodpadek. Hm, le kaj bo z nalepko?!



Strma, a lepo speljana nemarkirana pot ...


 

 ... je označena z možici ...




... in olepšana s planikami.




O, koliko očesc ima planika! Ja, prav zato je eno od njenih ljudskih imen tudi očnica.


Rdeče zelenje


 

Možica in ...


 

... ženica ;)


Ko se bližava vršni planoti Tosca, se na obrobju prikažejo tri glave.



Hodiva po prostrani planoti Tosca.


 



In kmalu pred seboj zagledava njegov travnat vrh.



Prideva na zelen vrh in preštejeva ... ena, dve in tri - evo, Triglav!



Stojiva na travnatem temenu Tosca ...



... okrog naju pa razgledi in razgledi! Potem pač naj sledijo razgledi:

 
Panorama


 

Mišelj vrh in zadaj Kanjavec



Obsežna planota Tosca



Veliki Draški vrh (
za mano) in Mali Draški vrh (špica desno)



Štampiljka na Toscu in Triglav




Najvišja glava in Aljažev stolp



Kavka čaka, da poštampljava knjižico in da končno pride na vrsto ...


 

... malica!


 

Nato si lahko iz prve vrste ogledava ples sitih kavk.





Prišel je čas, da tudi midva "odpleševa" nazaj v dolino. Vračava se po isti poti.


Pred Studorskim prevalom - hja,
tam, kjer se je prej pot spuščala, je treba zdaj gor ;)


 

Ampak takšne dele poti olajšajo pogledi na cvetlice ...


 




... in trave.



 

Prileže se tudi kratek počitek nad ravnico Jezerce ...



s pogledom na Mali Draški vrh, Srenjski preval in Viševnik.



Z novimi močmi naprej ...


 

... ko pa ugledava planino Konjščica, izhodišče ni več tako daleč.


Goro Triglav je mogoče videti od marsikod, ampak treba je priznati, da se včasih sprašujemo, zakaj ima takšno ime. No, danes sva na lastne oči videla, zakaj se tako imenuje, saj nama je Tosc omogočil najlepši pogled na tri glave Triglava.


Videoprojekcija poti, ki je bila dolga dobrih 14 km in 21.000 korakov


 

 

3 komentarji:

Ati in Mami pravi ...

ČUDOVITO

Breda Vrenčur pravi ...

Čudovit dan in tu so res prekrasni razgledi na triglavski predel.Zelo lepo. Lp

Tanja pravi ...

Waw kako lep razgled pa tudi Tri glave se vidijo kot na dlani😉 super, hvala za slike!