Zimski pobegi: Črnokalska utrdba in Tinjan (374 m)

20. 12. 2021

Pred nama je par prostih dni. V sončnem ponedeljkovem jutru se tako odpraviva na zimskih pobeg v simpatičen in miren apartma v primorskih Pobegih. Ja, tako je - primorski Pobegi bodo najino izhodišče za nekaj zimskih pobegov.

1. pobeg

Kaj imava na razporedu za 1. pobeg? Črnokalsko utrdbo San Sergio in Tinjan.

Z avtoceste zavijeva takoj, ko ugledava morje. Parkirava na gramoznem parkirišču s pogledom na eleganten črnokalski viadukt.

Sledi kratek sprehod do črnokalske utrdbe.

Utrdbo San Sergio so zgradili v 11. stoletju na 30 m visoki skali ob steni Kraškega roba. Dostopna je bila le preko 4-metrskega dvižnega mostu.

Skozi stoletja so od utrdbe na samostojni skali ostale le ruševine. Dokler jih v našem času niso obnovili in postavili mostu, so bili ostanki utrdbe dostopni le plezalcem.

Zdaj pa lahko to utrdbo po "zračnem" mostičku ...

... mimo senc na steni Kraškega roba ...

 ... osvojijo tudi navadni izletniki ...

... in si privoščijo razglede, ki jih ponuja.

 Razgled na morje

Razgled na Kraški rob

Odhod skozi skalni obok in nazaj do avta.

Naslednja avtomobilska postaja je vasica Dekani. Tu izstopiva iz avta in se peš podava na Tinjan.

Izbereva krožno pot in zavijeva desno skozi nasad mladih oljk.

Ozreva se nazaj - je lep pogled proti koprskemu zalivu.

Pogled naprej pa odkrije spomin (napis Tito) na čas nazaj, na čas, ki je minil ...

Potka se zoži in nadaljuje skozi gozd.

Tokrat slediva malo drugačnim markacijam ...

... namreč to rdeče-modro srce je oznaka Poti za srce in ožilje, del katere je tudi odsek Dekani-Tinjan-Dekani. Torej danes vsak korak šteje v dobro najinega srca in ožilja. Tik tak tik tak za vsak korak ...

Prideva na greben, s katerega se odpirajo pogledi proti celini ...

Črnokalska utrdba

Slavnik

... in tudi proti morju.

Koprski zaliv

Prideva do palm - za naju dokaj neobičajna drevesa na hribovskih poteh :)

Ta drevesa rastejo pred vasico Kolombar, skozi katero naju vodi pot.

Ime te vasice izvira iz italijanske besede colomba, kar po naše pomeni golob. Ja, nekoč so tukaj gojili golobe in stare hiše naj bi pod strehami imele line za njih. Napenjava oči, ampak teh lin ne vidiva, tudi golobov ni nikjer ...

... no ja, na ovinku v obcestnem ogledalu pa le ugledava dva golobčka ;)

Na koncu vasi zavijeva na ozko stezo ...

... ki naju pripelje na razgledni Tinjan.

Danes se vidijo tudi Julijske Alpe.

Kanin

Pa seveda, vidi se morje ...

 

... vidiva viadukt Črni kal, zdaj še z druge strani.

Osp

Z razgledovanja naju odžene burja. S hojo se spet ogrejeva. Vračava se po drugi strani.

Greva mimo neimenovanega jezerca.

Pogled nazaj na Tinjan.

Prečiva mostiček nad trenutno suhim potokom.

Greva skozi nasad starih oljk.

In s takšno hojo očitno res krepiva svoje srce!

Tako sva na 8,8 km dolgi krožni poti s 12.329 koraki zaključila 1. zimski pobeg. Glede na tako lep in sončen dan bi lahko celo rekla, da sva ubežala zimi. Ampak ali sva ji res? Morda na to lahko odgovori naslednji pobeg.

Videoprelet in videoprojekcija 1. pobega