Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice iz okolice Cerknega: slap Padstanajca

29. 8. 2021


1. razglednica

Končno dopust!! Namestiva se v udobnem apartmaju blizu mesta Cerkno. Tokrat imava zamišljen aktivni oddih, namenjen raziskovanju okolice Cerknega in seveda tudi temu, da najdeva kak zanimiv motiv za razglednice. 

Za uvod se po asfaltni serpentinasti cesti zapeljeva v vasico Šebrelje, od koder se odpraviva na sprehod do slapa Padstanajca.



Pot je dobro označena in vmes odpira poglede na okoliško hribovje.



Aha, prepoznava celo en vrh - Porezen!



Slediva oznakam in se po potki spuščava v gozd.






Markirana pot s samo eno zvezdico?!



Podpolcana stena ...  


... no, ob tolikšni podpori bo stena brez skrbi zdržala!



Samo prerineva se še med tema dvema skalama ...


... in prideva pod slap!




Za slap Padstanajca zanimivo pravijo, da teče kot "konjski rep" preko 28 m visoke previsne stene in potem pada na skalo, kjer se razprši kot pahljača. Si vzameva čas, da si to v živo pogledava.




Slap trenutno ni ravno preveč vodnat, vseeno pa ima toliko vode, da se je možno za njega skriti (hm, Boštjan čisto majčkeno pa se te le vidi) ...


... možno ga je objeti ...


... in celo zajeti v dlan.



Ja, vode je dovolj tudi za naslednje utrinke: 


 





Na kratko se sprehodiva ob potoku pod slapom, ...


 

... kjer najdeva spominsko ploščo, na kateri piše, da je bila tukaj med 2. svetovno vojno partijska šola. Tako, zdaj nama je jasno, zakaj je bila pri markaciji tista zvezdica ;)


Ob potoku najdeva tudi kupčke, ki niso to, na kar bi najprej pomislil! So samo stebri iz zemlje, ki jih delajo deževniki.






Na skalah pa najdeva takšne mojstrovine:




Sončno-senčni utrinek


Pred nama je zadnji del sprehoda, in sicer povratek po isti poti, kar pomeni hojo  navzgor. Ampak ni hudega, brez težav prehitiva gosenico. 


Tako, motivov za 1. razglednico sva nabrala več kot dovolj. Jutri je nov dan in z njim novo raziskovanje.


Videoprojekcija poti 1. razglednice


1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

Lepo raziskujeta, vam bom sledila.....lp